Plenilsko založništvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 4:
[[Strokovna recenzija|Recenzija]] (znana tudi pod angleškim izrazom ''peer-review'') je eden temeljev sodobne [[znanost]]i, proces, v katerem se oceni, ali poročilo o znanstveni raziskavi zadostuje merilom znanstvene objave: [[obnovljivost]], upoštevanje izsledkov drugih avtorjev na konkretnem področju ipd. Za recenzijo založnik sicer ne plača – to delo opravijo drugi znanstveniki s področja objave, kot je navada v sodobni znanosti, vendar je postopek včasih dolgotrajen in pogosto vodi v zavrnitev, kar založniku ni v neposrednem interesu. Uveljavljeni založniki na račun takšne selekcije vzdržujejo ugled svojih revij. S poslovnim modelom zaračunavanja naročnine bralcem večji ugled prinaša večji prihodek od naročnin. V začetku 21. stoletja pa se je pojavil alternativni model, pri katerem avtor plača založniku fiksen znesek za objavo svojega dela, to pa je nato prosto dostopno javnosti.
Vzporedno z razmahom prostega dostopa so se pojavili prvi založniki, ki so izkoristili priložnost in pričeli oglaševati priložnost za hitro objavo, pogosto z uporabo nepoštenih poslovnih praks in zavajanja. Leta 2009 je širšo pozornost strokovne javnosti vzbudil primer podjetja Scientific Research Publishing, ki je v svojih novih revijah brez dovoljenja objavilo več kopij že objavljenih člankov iz drugih revij. Hkrati se je oglasilo več akademikov, ki jih je podjetje navedlo kot člane
Leta 2010 je knjižničar [[Univerza Kolorada v Denverju|Univerze Kolorada v Denverju]] Jeffrey Beall skoval izraz plenilsko založništvo ({{jezik-en|Predatory publishing}}) in objavil seznam sumljivih revij ter založnikov na svojem [[blog]]u. Kljub nekaterim kritikam glede kriterijev je postal njegov seznam, ''Beall's list'', vpliven v akademskem svetu kot referenčno delo. Skozi javno razpravo in z Beallovim seznamom se je izkristaliziral nabor kriterijev, ki jih lahko raziskovalec uporabi za presojo, ali je založnik »plenilski« ali ne. Med njimi so:
* sprejem člankov v objavo po hitrem postopku z očitno površno recenzijo ali brez nje, vključno s potegavščinami in nesmiselnimi besedili.
* pošiljanje obvestila o višini stroškov za objavo šele po sprejemu članka.
* agresivno pozivanje k oddaji člankov ali članstvu v uredniških odborih.
* navajanje, da so člani uredniških odborov akademiki, ki za to niso dali soglasja.
* navajanje izmišljenih akademikov kot članov uredniških odborov.
* posnemanje imena ali videza spletne strani bolj uveljavljenih revij.
* zavajanje glede podatkov o založniški dejavnosti, npr. navajanje lažne lokacije sedeža podjetja
* nepravilna uporaba [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]].
* lažni podatki o [[faktor vpliva|faktorju vpliva]].
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Akademsko založništvo]]
| |||