Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal literaturo in popravil konceptualne nesmiselnosti |
pp in brisanje nerelevantnega za to geslo |
||
Vrstica 1:
'''Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov''' se je začelo v
Širjenje krščanstva v [[Vzhodne Alpe]] je povezano s priznanjem [[knez Borut|karantanskega kneza Boruta]] do nadoblasti [[Bavarci|Bavarske]], ki pa je bila od leta
Sprva so celotno območje [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitve Alpskih Slovanov]] pokristjanjevali duhovniki iz [[Salzburg]]a<ref>Otto Kronsteiner: Salzburg. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 3. zv.</ref>, kasneje pa iz dveh središč, ki so ju določili leta
Severno od Drave so pokristjanjevali iz središča v [[Salzburg]]u, [[Slovani|Slovane]] južno od [[Drava (reka)|Drave]] pa iz [[Oglej]]a.
Vrstica 10:
Oblast je po smrti svojega očeta [[knez Borut|kneza Boruta]] prevzel prvi krščanski [[karantanski knez]]<ref>Otto Kronsteiner: Duces Carantanorum. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.</ref> [[knez Gorazd|Gorazd]], ki so ga na Bavarskem dvoru, kot talca vzgojili v kristjana. Po treh letih vladanja, je Gorazd umrl. Nasledil ga je njegov bratranec [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimir]] (vladanje 752-769). Skupaj s Hotimirjem je v [[Karantanija|Karantanijo]] prišel tudi prvi [[duhovnik]], ki je začel oznanjati krščansko vero. Večina duhovnikov je prihajala iz [[Salzburg]]a, od tam pa jih je pošiljal škof [[Virgil]]<ref>Otto Kronsteiner: Virgil. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 3. zv.</ref>. Karantanski [[pokrajinski škof]] je bil [[Modest]]]]<ref>Otto Kronsteiner: Modestus. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 2. zv.</ref>. V njegovi pristojnosti je bilo nadziranje širjenja vere, blagoslavljanje novih cerkva in posvečevanje duhovnikov po [[kanon|kanonskih določilih]]. V namen širjenja vere so začeli zidati prve [[samostan]]e in in [[cerkev (zgradba)|cerkve]]. Cerkve so pogosto zidali na mestu staroverskih svetih mest in si jih s tem prisvojili, častilcem prejšnje vere pa prepovedali njihovo bogoslužje. Zato se na nekatere cerkve navezuje ljudsko izročilo, da je bilo "tam prej svetišče druge vere".<ref>Pleterski, A.: Poliški tročan. Pleterski A.: Studia Mythologica Slavica 9, 2006.</ref>
Krščanstvo se je širilo postopoma. Vero je morala najprej sprejeti celotna knezova družina, saj mu bo tako lahko sledilo ljudstvo. [[Karantanci]]]]<ref>Otto Kronsteiner: Carantani. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.</ref> so se širjenju krščanstva sprva uspešno upirali, vendar so bili zatrti. Misijonska dejavnost se je še stopnjevala. Naloga misijonarjev je bila, da se Slovane, ki so častili svoje starodavne bogove tako ali drugače, spreobrne v
== Zgodnje širjenje krščanstva južno od Drave ==
Vrstica 18:
== Krst prvih Slovanov ==
Takratni potek [[krst]]a je leta
== Upori proti pokristjanjevanju ==
Pokristjanjevanju so sledili upori, s katerimi so hoteli pregnati krščansko vero. Dvakrat so se poskušali upreti, ampak so bili obakrat zatrti. Po smrti kneza Hotimira so se uprli tretjič. Tokrat so iz dežele za nekaj let pregnali vse krščanske duhovnike.]]<ref>Darja Mihelič: Carmula. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.</ref> Kristjani so se na oblast vrnili s pomočjo Bavarcev.
Vrstica 37 ⟶ 30:
Prav tako so mnogi dramatiki vključevali temo pokristjanjevanja: Alojzij Merhar, Janez Krek, Anton Aškerc, Ivan Artač, Etbin Kristan, Metod Turnšek in še številni drugi<ref>Petrič, Nejc: Stara vera v slovenski dramatiki. [http://Stara%20vera%20v%20slovenski%20dramatiki http://www.staroverci.si/sl/kultura/dramatika/item/28-stara-vera-v-slovenski-dramatiki.html]</ref>.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
|