Wikipedija

Jupiter: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika Bk joe281 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 71:
[[Slika:Jupiter from Voyager 1.jpg|thumb|left|250px|Slika atmosfere Jupitra v nepravih barvah, kot jo je posnel [[Voyager 1]]. Prikazana je [[Velika rdeča pega]], poleg nje pa še večji bel oval.]]
Jupitrovo atmosfero sestavlja ~86 % [[vodik]]a in ~14 % [[helij]]a (po številu [[atom]]ov, atmosfera predstavlja ~75 %/24 % mase z ~1 % mase drugih snovi. Notranjost vsebuje gostejše snovi tako, da je porazdelitev ~71 %/24 %/5 %). Atmosfera vsebuje sledi [[metan]]a, [[vodna para|vodne pare]], [[amonijak]]a, in »skalnate« snovi. Poleg tega so prisotne male količine [[ogljik]]a, [[etan]]a, [[žveplov vodika|žveplovega vodika]], [[neon]]a, [[kisik]]a, [[fosfat]]ov, in [[žveplo|žvepla]]. Ta sestava atmosfere je zelo podobna sestavi [[sončna meglica|sončne meglice]]. [[Saturn (planet)|Saturn]] ima podobno sestavo, [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]] pa imata veliko manj vodika in helija.
Zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju. Pojav je prvi odkril [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini]] [[1690]]. Vrtenje Jupitrove [[pol]]arne atmosfere je daljše za ~5 minut kot vrtenje atmosfere na [[ekvator]]ju. Poleg tega se oblaki, na različnih [[širina]]h vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča navihtenevihte in [[vrtinčenje|vrtinčenja]] (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600 km/h.
 
Zunanji oblačni sloj atmosfere vsebuje ledene [[kristal]]e, [[kristal]]e zmrznjenega amonijaka in kristale [[amonijev hidrosulfid|amonijevega hidrosulfida]].
Vrstica 92:
Veliko [[vesoljska sonda|vesoljskih sond]] so poslali na Jupiter. Vse do sedaj so bile ameriške. [[Pioneer 10]] je letel mimo planeta decembra [[1973]]. Sledil mu je [[Pioneer 11]] natanko leto kasneje. [[Voyager 1]] je letel mimo leta [[1977]], [[Voyager 2]] pa leta [[1979]]. Sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]] se je vtirila v Jupitrovo tirnico leta [[1995]], vrgla manjši raziskovalni satelit v Jupitrovo atmosfero in opravila več [[mimolet|preletov]] vseh Galilejevih lun. Sonda Galileo je bila leta [[1994]] priča tudi [[trk]]u [[komet]]a [[komet Shoemaker-Levy 9|Shoemaker-Levy 9]] z Jupitrom, ko se je bližala planetu. Nudila je ugoden pogled na ta presenetljiv dogodek.
 
Po odkritju tekočega [[ocean]]a na Jupitrovi luni Evropa in zaključku odprave Galileo, ki je zapustirzapustil tir septembra 2003 NASA načrtuje odpravo, ki bo raziskovala ledene lune. Odprava [[Jupitrov orbitalni satelit ledenih lun|JIMO]] bodo iztrelili do leta [[2012]] ali še pozneje.
 
== Jupitrovi naravni sateliti ==
Vrstica 98:
[[Slika:Jupiter and the Galilean Satellites.jpg|thumb|left|250px|Jupitrove štiri Galilejeve lune na združeni sliki, ki predstavlja primerjavo njihovih velikosti in velikost Jupitra. Vidna je Velika rdeča pega. Od vrha so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.]]
 
Tiri Ie, Evrope in Ganimeda tvorijo vzorec znan kot [[Laplaceova resonanca]]. Na vsake štiri IonineIunine obhode okoli Jupitra naredi Evropa natančno dva obhoda, Ganimed pa natanko enega. Ta resonanca povzroča, [[gravitacija|gravitacijske]] pojave na vse tri lunine tire in popači njihove tire v eliptične oblike, saj na vsako luno deluje dodatni povlek sosednjih lun v vsaki točki njenega tira. Na drugi strani [[plimska sila]] z Jupitra zaokrožuje njihove tire. To stalno vlečno delovanje povzroča redno upogibanje oblik vseh treh lun. Jupitrova težnost razteza lune močneje med območji tirov, ki so bližje planetu in jim dopušča, da privzamejo bolj krogelne oblike, ko so dlje stran. To upogibanje povzroča plimsko segrevanje njihovih jeder. Najbolj opazen je ta pojav pri Ii, kjer njeni ognjeniki neobičajno močno delujejo, manj pa na geološko mladi površini Evrope, ki nakazuje nedavno ponovno preoblikovanje njene površine.
 
=== Razvrstitev Jupitrovih naravnih satelitov ===
Vrstica 110:
Predvideva se, da so imele prve tri skupine lun isti izvor. Mogoče kot večja luna ali ujeto telo, ki je razpadlo v obstoječe lune vsake skupine.
 
Poleg omenjenih štirih skupin obstaja še veliko manjših lun v dolgih, izsrednihiz srednjih, vzvratnih tirih okoli Jupitra. Večina v premeru ni večja od kilometra ali dva. Vse te lune so po vsej verjetnosti ujeta asteroidna ali kometna telesa, ki so raztresena v več kosov. Celotno število znanih Jupitrovih lun je trenutno 67, nekatere so slabo raziskane in še brez imena.
 
{| class="wikitable sortable" style="width:100%;"
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Jupiter«