Grad Kunšperk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Gnooi (pogovor | prispevki)
m added Category:Posavje using HotCat
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 28:
Grad Kunšperk je bil pozidan že v začetku 12. stoletja, ko naj bi bil njegov lastnik svobodni gospod [[Oton Ehrnegg]]. Listine pričajo, da je leta 1173 [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca|krški škof]] Henrik dal prvotni grad porušiti zaradi spora s Ehrneškimi, ki izvirajo iz [[Velikovec|Velikovca]] na Koroškem. Novi grad so pozidali med 1167 in 1174 in upravljali do konca 14. stoletja gospodje [[Kunšperški]], sorodniki gospodov [[Ptujski]]h. Gospodje Kunšperški so bili [[ministerial]]i krških škofov, ki so to posest grofice [[Sveta Ema Krška|Heme Breže-Selške]] pridobili preko krškega [[samostan]]a.
 
Oton, ki je bil pogosto v spremstvu štajerskih mejnih grofov, je umrl kmalu po letu 1185. Krški škof je nato obrambo zaupal njegovemu domnevnemu nečaku Otonu, bratu Friderika s Ptuja. Oton I. je bil tudi eden najuglednejših vitezov na znamenitem turnirju v Brežah leta 1224, ko se je bojeval s samim [[Ulrik Liechensteinski|Ulrikom z Liechtensteina]] (/.../ dar kom von Kungesperc ein helt /.../). V pesnitvi ''Vrowen dienest – Aventiure von dem turnay ze Frisach'' je omenjen kar trikrat. Otonu II. je po letu 1250 kot vodja družine sledil istoimenski sin, Oton III. Po njegovi smrti okoli leta 1270 sta v prvih letih skupaj gospodarila sinova Oton IV. in Friderik. Po Friderikovi smrti okoli leta 1323 je prevzel posle Hans, ki je umrl malo pred letom 1388, po njegovi smrti je posest prevzel sin Andrej, ki je leta 1395 umrl. Z njim so izumrli Kunšperski po moški liniji.
 
V začetku 13. stoletja so Kunšperški in Ptujski prišli do zelo obsežne [[alod]]ialne posesti v Zgornji Savinjski dolini, ki so si jo enakomerno porazdelili. Očitno je, da so bili skupni dediči po nekih koroških gospodih. Ptujski so dobili [[Kacenštajn]] in ozemlje [[Žamberk]]a, Kunšperski pa ozemlje kasnejših [[Hekenberg]]a, [[Grad Turn pri Velenju|Turn]]a in [[Velenje|Velenja]].
Vrstica 34:
Kunšperški so s svojimi vitezi na gradu gospodovali do leta 1395, ko ga je vitez Andrej izročil [[Herman I. Celjski|Hermanu I. Celjskemu]]. Takoj po formalni podelitvi Kunšperka Celjskim se je pritožila Andrejeva sestra Agnes, drugič poročena s Henrikom z Ehrenfelsa, ki je kot dedinja grad zahtevala zase. Kunšperk je bil namreč dedni fevd, ki so ga lahko dedovale tudi ženske. Zato ji je škof leta 1397 hočeš nočeš moral podeliti Kunšperk. Verjetno pa se je potem takoj pogodila s Celjskimi in jim prepustila grad, saj se noben Andrejev morebitni dedič po letu 1395 na njem ni več omenjal.
 
Do leta 1456 je bil grad v lasti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], nato so ga upravljali krški škofje in pozneje deželnoknežji oskrbniki in zakupniki. Leta 1458 ga je dobil v deželnoknežji fevd [[Gašper Esenkover]], leta 1465 ga kupi krški škof, ki je imel na gradu razne oskrbnike, najdlje rodbino [[Gall]] – do leta 1575. Leta 1515 so grad zavzeli in poškodovali uporni kmetje. Leta 1586 je grad in gospoščino kupil [[Sigmund Tattenbach]]. [[Tattenbachi]] so od 1608 tudi lastniki [[Grad Bizeljsko|Bizeljskega gradu]]. Kot poznejši lastniki se omenjajo: grofica Walburga rojena Tattenbach 1749, M. J. grof Wildenstein 1764, grofica M. Dietrichstein 1803, F. Hirschhofer 1820 in knez [[Windischgrätz]] 1858, ki je bizeljsko gospoščino združil zs kunšperško. Rodbina Windischgrätz je lastnica gradu do konca druge svetovne vojne. Grad je začel razpadati v 17. stoletju.
 
Tudi v zvezi s tem gradom je ohranjenih več legend, med katerimi je znana ta, da je kunšperški vitez Kuno z oboroženimi hlapci napadel Cesargrad v soseščini in pobil viteze templarje in grad požgal. Po njegovi nesrečni smrti po zavzetju gradu pa so njegovi oboroženci požgali še grad Kunšperk.
Vrstica 73:
* [http://www.gradovi.net/grad/kunsperk_grad Gradovi.net]
{{Geopedia|F662:111_#T1008_b4_x551524.656_y98844.351_s13}}
 
 
{{Gradovi v Sloveniji}}