Grad Kunšperk: Razlika med redakcijama

Oton, ki je bil pogosto v spremstvu štajerskih mejnih grofov, je umrl kmalu po letu 1185. Krški škof je nato obrambo zaupal njegovemu domnevnemu nečaku Otonu, bratu Friderika s Ptuja. Oton I. je bil tudi eden najuglednejših vitezov na znamenitem turnirju v Brežah leta 1224, ko se je bojeval s samim [[Ulrik Liechensteinski|Ulrikom z Liechtensteina]] (/.../ dar kom von Kungesperc ein helt /.../). V pesnitvi ''Vrowen dienest – Aventiure von dem turnay ze Frisach'' je omenjen kar trikrat. Otonu II. je po letu 1250 kot vodja družine sledil istoimenski sin, Oton III. Po njegovi smrti okoli leta 1270 sta v prvih letih skupaj gospodarila sinova Oton IV. in Friderik. Po Friderikovi smrti okoli leta 1323 je prevzel posle Hans, ki je umrl malo pred letom 1388, po njegovi smrti je posest prevzel sin Andrej, ki je leta 1395 umrl. Z njim so izumrli Kunšperski po moški liniji.

Do leta 1456 je bil grad v lasti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], nato so ga upravljali krški škofje in pozneje deželnoknežji oskrbniki in zakupniki. Leta 1458 ga je dobil v deželnoknežji fevd [[Gašper Esenkover]], leta 1465 ga kupi krški škof, ki je imel na gradu razne oskrbnike, najdlje rodbino [[Gall]] – do leta 1575. Leta 1515 so grad zavzeli in poškodovali uporni kmetje. Leta 1586 je grad in gospoščino kupil [[Sigmund Tattenbach]]. [[Tattenbachi]] so od 1608 tudi lastniki [[Grad Bizeljsko|Bizeljskega gradu]]. Kot poznejši lastniki se omenjajo: grofica Walburga rojena Tattenbach 1749, M. J. grof Wildenstein 1764, grofica M. Dietrichstein 1803, F. Hirschhofer 1820 in knez [[Windischgrätz]] 1858, ki je bizeljsko gospoščino združil zs kunšperško. Rodbina Windischgrätz je lastnica gradu do konca druge svetovne vojne. Grad je začel razpadati v 17. stoletju.