'''Radovan Gobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[zborovodja]], * [[1. junij]] [[1909]], [[Podgrad]] (pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]), † [[14. april]] [[1995]], [[Ljubljana]], Slovenija.
== Življenjepis ==
Svojo mladost je preživel na Štajerskem. Na [[Mariborsko učiteljišče|mariborskem učiteljišču]] se je glasbeno izobraževal pri H. Druzoviču in [[Emerik Beran|E. Beranu]]. Kmalu je tudi sam pričel s poučevanjem glasbe. Poročil se je s Sonjo Elschbacher (njena mati je bila Aneta Kukec, hči znanega [[Pivo|pivovarja]] [[Simon Kukec|Simona Kukca]]). Ob začetku druge svetovne vojne je pričel delovati ilegalno, zelo zgodaj pa je postal aktivni partizanski borec in prišel na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo krajino]]. Tu je deloval v kulturni četi kot glasbenik, [[Skladatelj|skladatelj]] in [[Zborovodja|zborovodja]]. Mnogo partizanskih pesmi je nastalo kot plod njegovega glasbenega ustvarjanja. Po osvoboditvi je nadaljeval sistematično delo na [[akademija za glasbo v Ljubljani|glasbeni akademiji]] v Ljubljani. Od leta 1946 do 1957 je bil dirigent [[Akademski pevski zbor|Akademskega pevskega zbora]] '''Tone Tomšič'''.
Študij [[Dirigiranje|dirigiranja]] in [[glasbena kompozicija|kompozicije]] je na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] končal leta [[1951]]. Leta 1953 je prevzel tudi vodenje [[Partizanski pevski zbor|Partizanskega pevskega zbora]]. Z obema zboroma je imel veliko nastopov doma in v tujini. Postal je predstojnik oddelka za glasbo [[Višja pedagoška šola|Višje pedagoške šole]] v Ljubljani, kasneje povišane v [[Pedagoška akademija|Pedagoško akademijo]] in končno v [[Pedagoška fakulteta|Pedagoško fakulteto]].
Gobec je avtor številnih vokalnih partizanskih pesmi in pesmi za otroke.
