Osiromašeni uran: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 6 leti
pravopis
(pravopis)
(pravopis)
Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm<sup>3</sup>) in se zato uporablja za različne ščite pred [[ionizirajoče sevanje|ionizirajočimi sevanji]] (še posebej proti [[žarek gama|žarkom gama]]) pri transportu radioaktivnih snovi in za izdelavo izredno odpornih oklepov [[oklepno bojno vozilo|oklepnih vozil]], kot je ameriški [[M1 Abrams]] (pogosto v kombinaciji s [[titan]]om, tj. ~25 % ut. volumna), z [[beton]]om kot zaščitno steno [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]], v [[medicina|medicini]] pa kot ščit proti radioaktivnim snovem pri tele-terapevtskih napravah (tipična masa od nekaj 10 do nekaj 100&nbsp;kg). Uporablja se ga tudi kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji in [[ladjarstvo|ladjarstvu]] ter za [[satelit]]e in geofizikalno raziskovalno opremo. V zadnjih letih ga sicer iz varnostnih razlogov v vlogi protiuteži nadomešča [[volfram]].
 
Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije [[kaliber|kalibra]] 25&nbsp;mm, 30&nbsp;mm, 105&nbsp;mm in 120&nbsp;mm (v [[zlitina|zlitini]] s titanom), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega [[volfram]]a možno enostavno ulivati in stružiti v željeneželene oblike. Poleg tega se projektili iz osiromašenega urana pri višjih [[temperatura]]h [[Adiabatna sprememba|adiabatno]] naostrijo, kar jim daje večjo prebojnost, ob udarcu v tarčo pa ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.
 
== Toksičnost ==
266.888

urejanj