Emilijan Cevc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 22:
 
== Življenje in delo ==
Emilijan Cevc se je rodil v trgovski družini v Kamniku. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato pa ga je pot zanesla v [[Novo mesto]], kjer je končal nižjo gimnazijo. Višjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po [[matura|maturi]] 1940 se je vpisal na oddelek za umetnostno zgodovino na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je 1946 [[Diploma|diplomiral]] in prav tam 1952 tudi [[doktorat|doktoriral]]. MedV letiletih 1962-19631962−1963 je bil štipendiat ustanove [[Alexander von Humboldt|A. von Humboldta]] v [[München|Münchnu]]. Od 1950 je bil zaposlen pri [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta|Umetnostnozgodovinskem inštitutu]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] v Ljubljani, od 1968 kot znanstveni svetnik. Leta 1981 je postal dopisni, 1985 pa redni član SAZU. Nekaj let je predaval umetnostno zgodovino na ljubljanski [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo]]; s predavanji je večkrat gostoval v različnih središčih tako doma kot tudi v tujini.
 
Dr. Cevc se je posebej posvečal [[srednji vek|srednjeveški]] umetnosti na Slovenskem, v prvi vrsti srednjeveškemu [[kiparstvo|kiparstvu]]; raziskoval pa je tudi kiparstvo med [[gotika|gotiko]] in [[barok]]om. Vzporedno ga je pritegnilo [[slikarstvo]] [[17. stoletje|17. stoletja]] in pomen [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevega]] umetniškega kroga, poleg tega je spremljal sodobne umetnostne pojave in v samostojni publikaciji objavil obširen pregled celotne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravljanju različnih razstav v Ljubljani in drugod ter za kataloge pisal spremna besedila, posebej za slikarstvo [[19. stoletje|19. stoletja]]. Bil je med avtorji razstave ''Umetnost na jugoslovanskih tleh od prazgodovine do danes'' v [[Pariz]]u in [[Sarajevo|Sarajevu]] (1971). Več kot 350 razprav je objavil v številnih strokovnih revijah in zbornikih, največ v ''Zborniku za umetnostno zgodovino, Loških razgledih'' in ''Kamniškem zborniku''; pisal pa je tudi o [[etnografija|etnografskih]] in [[arheologija|arheoloških]] vprašanjih.