Pozavna: Razlika med redakcijama

Sodobna pozavna je nastala v [[15. stoletje|15. stoletju]], njeni domovini sta [[Italija]] in [[Nemčija]]. [[Etimologija]] pozavne poteka prek staronemškega imena za trobento: ''busine'', ''busune'', ''busaune'', ''posaune''. Že v svojem začetku je imela raztegljiv »poteg«, kar pomeni, da je imela možnost skrajševati ali podaljševati resonacijsko cev. Del cevi je spravljen v glavni cevi in ga je mogoče izvleči. Z instrumentom je bilo mogoče zaradi pomičnega kolena izvajati [[kromatika|kromatične]] [[postop]]e, kar z ostalimi tedanjimi trobili v nižjih legah ni bilo mogoče, zaradi tople [[barva zvoka|zvočne barve]] pa so ga pogosto uporabljali v [[vokal]]nih skladbah za podvajanje ali spremljavo pevskih glasov. Ko se je v obdobju [[Reformacija|reformacije]] razbohotilo petje [[psalm]]ov, je nastopila tudi ''zlata doba pozavne''. Sam [[Martin Luther]] je v [[nemščina|nemškem]] [[prevod]]u [[Biblija|Biblije]] uporabil izraza ''pozavna'' in ''trombon'' na mestih, kjer so se drugi prevajalci odločili za [[trobenta|trobento]]. V 17. stoletju pa je pozavna prišla iz mode, saj so v ospredje stopili tedaj ravno do kraja izoblikovani [[godala|godalni instrumenti]]. Vendar pozavna ni izginila. Pri svojem bogoslužju jo je še vedno uporabljala [[Protestanti|protestantska]] ločina [[Moravska|moravskih]] bratov in z njo se je že v [[18. stoletje|18. stoletju]] razširila tudi v ''Novem svetu''. Slovesni ton pozavne pa je ugajal tudi [[Habsburžani|habsburškim]] [[cesar]]jem, ki so na svojem [[Dunaj|dunajskem]] [[dvor]]u vedno vzdrževali glasbenike, da so jim polepšali cerkvene slovesnosti in družabne dogodke. V dvornem orkestru na cesarskem [[grad Hofburg|gradu Hofburg]] so v 18. stoletju pozavno uporabljali kot obligatno spremljavo k [[cerkev (organizacija)|cerkvenim]] vokalnim [[skladba]]m (najlepši primer take skladbe ostaja do danes znameniti stavek ''Tuba mirum'' iz [[Rekvijem (Mozart)|Mozartovega Rekviema]]), tam pa so nastale tudi prve solistične skladbe za ta instrument. Dvornim skladateljem so sledili glasbeniki iz drugih [[Avstrija|avstrijskih]] krajev, med njimi v [[Salzburg]]u [[Leopold Mozart]] in v [[Melk]]u [[Johann Albrechtsberger]]. Prvi pravi koncert za pozavno je napisal [[Georg Christoph Wagenseil]] ([[1715]]-[[1777]]), dvorni [[kapelnik]] cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]]. Natančen datum nastanka Koncerta za trombon in orkester v Es-duru ni znan, muzikologi ga postavljajo med letiletoma [[1751]] in [[1763]].