Alan Lloyd Hodgkin: Razlika med redakcijama

Po vojni je dobil mesto predavatelja na oddelku za fiziologijo Univerze v Cambridgeu, kmalu po tistem pa s Huxleyjem nadaljevala tudi z biološkimi poskusi. Na podlagi meritev [[ion]]skih tokov sta opisala [[celična membrana|celično membrano]] kot [[električni krog]], kjer membrano opisuje [[kapacitivnost]], [[električni tok|tok]] skozi njo pa je sestavljen iz dveh glavnih komponent - [[natrij]]eve in [[kalij]]eve. Akcijski potencial nastane zaradi napetostno in časovno odvisnih sprememb v [[električna prevodnost|prevodnosti]] membrane za posamezne ione. Njuni poskusi so bili tako uspešni tudi zaradi uporabe posebno primernega poskusnega subjekta. Odločila sta se za meritve na orjaških [[akson]]ih [[atlantski ligenj|atlantskega lignja]], ki so debeli tudi do 1 mm, kar je bistveno olajšalo delo s takrat dostopnimi elektronskimi merilnimi napravami. Hodgkin je tako več mesecev na leto preživel na morski biološki postaji v [[Plymouth]]u, kjer so potekali poskusi. Svoje ugotovitve sta objavila leta 1952. Na podlagi rezultatov sta predpostavila obstoj [[ionski kanalček|ionskih kanalčkov]], ki so bili odkriti več desetletij kasneje.

 

 

== Priznanja ==

Za ugotovitve na področju [[vzdražnost|vzdražnih]] celic sta skupaj s Huxleyjem leta 1963 prejela [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado]] (tretji dobitnik je bil [[John Carew Eccles]] za delo na [[električna sinapsa|sinapsah]]).<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1963/ The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1963]. The Nobel Foundation. Pridobljeno 17.9.2009.</ref>

 

 

Leta 1972 je prejel viteški naziv, naslednje leto pa mu je država podelila še Red zaslug.