Drobni tisk: Razlika med redakcijama

'''Drobni tisk''' označuje publikacijo, ki obsega največ štiri strani, ali publikacijo, ki ima več strani, a je brez strnjenega besedila. Sem sodijo [[Razglednica|razglednice]], lepaki ali [[Plakat|plakati]], prospekti, zgibanke, [[Letak|letaki]], koledarji, katalogi, gledališki in drugi programi ipd. Je vrsta knjižničnega gradiva. V tujini je uveljavljen izraz efemera oz. efemerno gradivo, vendar se ta v Sloveniji ni uveljavil.

Z drobnim tiskom se srečujemo vsakodnevno. V najširšem pomenu nam zagotavlja [[Informacija|informacije]], ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje. Velja za specifično gradivo, saj se od ostalega gradiva močno razlikuje po obliki, zvrsti, vsebini, načinu nastanka, ciljnih uporabnikih in uporabnosti. Je najštevilčnejše in vsebinsko najbolj raznotero gradivo. Po uporabi ga pogosto zavržemo zaradi nadaljnje neuporabnosti. Ni ga mogoče kupiti, saj ni vključen v običajno knjigotrško mrežo. Izhaja priložnostno. Po navadi je namenjen ožjemu krogu uporabnikov. Lahko vsebuje dnevno aktualno vsebino (vabila, reklamno gradivo …), vsebino interne narave (raznoraznarazna glasila podjetij, društev …) ali pa vsebina publikacije določi njegov status (katalogi izdelkov, telefonski imeniki …). Ločimo drobni tisk večjega in manjšega formata.

Drobni tisk zaradi velikega dotoka in posebnih značilnosti zahteva poseben strokovni pristop. Lahko se ga obdela posamično ali z zbirnim zapisom.

Drobni tisk se posamično obdela takrat, ko ima CIP zapis CIP ter izrazit naslov in [[Kolofon|kolofon]] z osnovnimi podatki o publikaciji. Pri obdelavi se uporabljajo [[Mednarodni standardni bibliografski opis|mednarodni standardi za bibliografski opis]]. Če ga obdelamo kot [[Monografska publikacija|monografsko publikacijo]], uporabimo ISBD(M), če pa kot neknjižno gradivo, pa uporabimo ISBD(PM), ISBD(CM), ISBD(ER) in/ali ISBD(NBM).

Kadar ima drobni tisk veliko pomanjkljivih informacij, nima CIP zapisa CIP in strnjenega avtorskega besedila, je veliko lažja obdelava z zbirnim zapisom. To so vsebinsko zaokroženi zapisi in so primerni takrat, ko gradivo bibliografsko ni povezano, druži ga le skupni element, kot je jezik, vsebina, obdobje, žanr, posameznik … Tu je potrebna čim bolj natančna vsebinska obdelava enot v zbirnem zapisu.

== Zbirka posebnega knjižničnega gradiva -– PKG ==