Mladinski opus Franceta Bevka: Razlika med redakcijama

 

Težišče [[France Bevk|Bevkovega]] dela kot [[mladinski pisatelj|mladinskega pisatelja]] spada v obdobje njegovega najzrelejšega ustvarjanja, v obdobje med obema vojnama, ko se odloči ostati v zasedeni [[Primorska|Primorski]] in ko se iz njegovega obsežnega opusa izkristalizira [[domačijska povest]], ki s svojo problematiko, snovjo in motivi obravnava duševne stiske, grehe, tegobe primorskih ljudi ter njihovo revščino. Bevk se je usmeril tudi v ljudsko izročilo, v zgodovino in resničnost življenja samega.

 

== Pregled Bevkovih mladinskih del ==

 

== Analiza Bevkovih mladinskih del ==

 

'''Pastirčki pri kresu in plesu:''' poezija, s to zbirko je Bevk obnovil igre in pesmi iz časov svojega otroštva.

otroštva, svojega pastirovanja. S to zbirko je ohranil motive otroške ljudske pesmi. Zajemanje iz ljudskega izročila

in vračanje k njemu se potem kot rdeča nit vleče skozi celotno Bevkovo ustvarjanje.

 

'''Tatič'''

Da si lahko privošči cirkuško predstavo začne gospodarju krasti denar. Ko postopek odkrijejo, je sramotno izdan

in pošljejo ga nazaj domov, najbolj razočarana pa sta njegova starša, ki sta ga vseskozi učila poštenosti.

 

'''Lukec in njegov škorec, Lukec išče očeta'''

Ti dve potopisno-pustolovski povesti je Bevk leta 1954 združil v eno.

Lukec je razposajen deček, ki z mamo živi v najeti hišici, v vasici, sredi Vipavske doline. Očeta že dolgo ni videl, saj

 

'''Pastirci'''

 

So povest o treh otrocih, ki so jim razmere-revščina naložile pastrisko službo. To je zgodba o njihovem življenju na paši, sporih, o njihovih otroških značajih. Trije pastirčki: Lenart, Ferjanč in Blaže vsak dan vodijo živino na pašo. Ko se Blaže poškoduje, se njihov svet popolnoma spremeni. Namesto Blažeta v njihov pastirski svet zaide pastirica. To zaostri spor med Lenartom in Ferjančem. Maščevanje vodi do maščevanja, dokler Lenart v slepem srdu ne zareže Ferjančeve gugalnice, ki visi tik nad prepadom. Po srečnem naključju do nesreče ne pride, vendar pa Lenarta hudo peče vest. Ferjanč vso svojo jezo ohladi s pestmi, Lenart se pomiri. Nato pa teče življenje na paši spet dalje.

 

'''Grivarjevi otroci'''

 

V tej povesti se razpleta usoda treh otrok: Tinčeta, Mretke in Blažeta. So revna družina, kmalu pa postanejo tudi sirote. Najprej jim umre mati, malo kasneje pa še oče. Zanje potem skrbi teta, potem pa se zadeve zapletejo. Spor med sorodniki odvzame otrokom priljubljeno teto Tono, ki jim nadomešča starše. Novih varuhov, ki jim je predvsem do bajte, otroci ne marajo. Najmlajšega- Blažeta s seboj odnese teta Tona, Mretka in Tinče pa uideta. Sodišče trem sirotam teto Tono vrne, a življenje jih kot vse bajtarske otroke reztepe po pastirskih službah. Doma pri Toni ostane le Blaže, ki je za delo še premajhen.

 

'''Pestrna'''

 

Je povest o bajtarski deklici Nežki. Nežka živi s svojo mamo in bratom v koči ob gozdu, vendar večino dni preživi sama. Mama odide na polje, brat pa žene živino na pašo. Ko je sama, jo je vedno strah, zato ji mati obljubi, da ji bo naredila punčko iz cunj, če ne bo več jokala. Tako dobi punčko, ki jo vedno nosi s seboj. Nekega dne pa pride k njim soseda, s predlogom, da bi šla Nežka za pestrno njihove Maričke. Vendar Nežka ne zmore trdega življenja varuške v tuji hiši. Ni kos krivični gospodinji in njeni muhasti hčerki. Bolj kot na Maričko je navezana na svojo punčko- Pikapolonico. Ta ji je edina druščina, edina tolažba v nočeh, polnih strahov. Ko zaradi nagajivosti pastirčka izgubi svojo edino uteho, se zlomi in zbeži domov. Zbeži v nevihtno noč, pride domov upehana, potem pa še zboli. Z njo je hudo, domov pride tudi oče, kasneje Nežka ozdravi, mati pa se odloči da je ne bo poslala nazaj za pestrno.

 

'''Jagoda'''

Košan to opazi, odpelje koze v svoj hlev. Ko se Matevžek zbudi, zgrožen ugotovi, da koz ni nikjer. Išče jih povsod, jezen je na kozo Blekico, saj je prepričan da je za to ona kriva, nazadnje pa ugotovi, da so koze v Košanovem hlevu. Ko pride domov ga gospodar pošlje iskat koze h Košanu, vendar mu jih le ta noče vrniti. H Košanu mora iti tudi gospodar in na koncu se pogodita

tako, da Košan dobi eno kozo- to pa je ravno Matevžkova Jagoda. Matevžek je razočaran in jezen odide nasednji večer v Košanov hlev po Jagodo. V besu in strahu zakuri Košanov hlev, nato pa zbeži in skoči v prepad.

 

'''Tonček'''

 

Povest je postavljena v mesto, v mestno proletarsko družino, ki se znajde zaradi svoje slovenske narodnosti, predvsem pa slovenske govorice v težavah. Govoriti mora Tonček slovensko v šoli, na ulici, v javnih prostorih, to zanj pomeni izgubiti možnost za zaslužek in obstoj. Zato se Tončku šola upre, strah pred šolo in govorjenjem v slovenskem jeziku mu prežene stric iz Amerike. Tudi Tonček ima svojo živalco- veverico, ki pa jo kasneje proda. Odloči se, da bo odšel od doma k stricu, pri katerem je bil poleti na počitnicah in zato proda veverico. Vendar se na koncu srečno izteče in svojo živalco dobi nazaj. S prihodom strica pa se izboljšajo tudi razmere doma in Tonček si nič več ne želi iti od doma.

 

'''Tovariša'''

skrebla sestra Tilda. Na najmlajšega v družini- Frančka sta izmenjaje pazila Nejče in Primož in zato tudi vsak drugi dan nista bila v šoli. Nekega dne je Primož, ko je hotel ušpičiti eno od vragolij lovil mačko, le ta pa je v begu razbila Tildino uro.

Primoža je skrbelo, kje naj dobi denar za popravilo in Viktor mu je predlagal naj sosedi Marjuti- trgovki ukrade denar. Primož je s slabo vestjo to res storil.Viktorja so zaprli, ta pa je potem povedal še za Primoža in ponj so prišli orožniki. Marjuta je bila žalostna, saj je vedela da e Primož pošten fant in ko mu je le ta povedal kaj se je zgodilo mu je odpustila in mu dala denar za popravilo ure. Ob tem dogodku je tudi oče sklenil, da bo odslej on skbel za Frančka, Nejče in Primož pa bosta vsak dan hodila v šolo. Najtežje pa je bilo Primožu, ko je moral Marjuti obljubiti, da se ne bo več družil z Viktorjem.

 

'''Mali upornik'''

 

Mali upornik(Piccolo ribelle) je deček Tomaž. Povest se dogaja med vojno. Na eni strani so Lahi, na drugi Partizani. Tomaž živi s svojo materjo v koči, oče pride domov le občasno, saj je na delu. Tomaž vsak dan vodi na pašo kozi, njegova velika želja pa je, da bi postal partizan. Nekega dne na paši sreča partizanko Dano.Nato pa pripeljejo v hiš ranjenega partizana Črta. Takrat pa pride domov tudi oče in se odloči, da bo tudi on odšel v Partizane. Vse poteka mirno dokler izdajalec Peter Smuk ne ugotovi, da skrivajo v hiši partizana. To izda Lahom, ki jim požgejo hišo, mater pa zaprejo. Zaprejo tudi Tomaža, ki pa kljub grožnjam in tepežu noče izdati nič. Ko ga peljejo nazaj v zapor pobegne. Odide k Zofi, ki mu pomaga pobegniti k Partizanom. Tam se spet srečata z očetom in ostalimi Partizani, nato pa četa odide v Prisoje, da bi rešili mater. Mater rešijo, Lahe premagajo, poškodovana pa je tudi Dana, ki kasneje umre. Tomažek po koncu vojne in ob vrnitvi v vas dobi vzdevek Piccolo ribelle, postane pa tudi pravi Partizan.

 

'''Učiteljica Breda'''

 

Učtejica Breda se znajde na Primorskem, ko po zlomu Italije zavlada ljudska oblast; ustanavlja šole za otroke, ki jim je bilo dvajset let prepovedano govoriti slovensko. V te šole hodijo tudi otroci itallijanskega rodu, ki niso bežali pred narodnoosvobodilno vojsko. Vojna nevarnost in stalna bližina sovražnika, napetosti med otroki, ki nastajajo zaradi vojnih razmer, nalagajo skromni partizanski učiteljici nove napore: učiti otroke ne le slovenskega jezika, marveč tudi strpnosti med otroki različnih narodnosti.

 

'''Knjiga o Titu'''

Tita. V zapisoh, ki jih je gradivo prinašalo je Bevk poiskal preproste človeške odtenke in podrobnosti, ki so za otroke

zanimive in se jim vtisnejo v spomin.

 

'''Peter Klepec'''