Zimska vojna: Razlika med redakcijama

== Taktika ==

 

 

Večina obrambe vzhodne in severne meje države je temeljila na hitro gibljivih enotah, ki so iz zasede napadale ruske čete ter nato izginile v širnih gozdovih. Na območju Karelije pa se je finske obramba zanašala na [[Mannerheimova linija|Mannerheimovo obrambno linijo]], ki je bila podobna naši [[Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]].

 

Za razliko od finske taktike je ruska temeljila na množičnem napadu tankov in [[Pehota|pehote]] ter predhodnim topniškim obstreljevanjem. Vojno je začela z 400.000 do 500.000 vojaki, ti so bili večinoma mobilizirani v [[Leningrad|leningrajskem]] območju.

 

== Vojna ==

Vojna se je uradno začela [[30. november|30. novembra]] [[1939]] ob 9.30 z bombandiranjem [[Helsinki|Helsinkov]] in mesta [[Viipuri]] čeprav so predhodnice enot mejo prestopile že dan prej in zajele nekaj finskih graničarjev. Napad se je začel kot je predvideval načrt vendar se je ta kmali spremenil v pravo katastrofo. Napadalci so imeli nekaj uspeha le na severnem delu fronte pa še tam so jih kmalu ustavili. Na [[jug]]u se je napad ustavil pred Mannerheimovo linijo na [[vzhod]]u pa so čete zaradi slabega vremena in nenehnih napadov iz zasede ostale odrezane od lastnih enot zato jih je bilo potrebno oskrbovati z [[letalo|letali]]. To so finski borci spretno izkoristili. Uporabili so ruske kumunikaciske zveze ter zavedli ruska letala ,da so pomoč v orožju in hrani odvrgla na napačnem kraju to so nato pobrali in izginili v širnem gozdu. Smučarske patrulje so zlahka prekinjale njihove preskrbovalne poti ter v dolgih nočeh klale sovjetske patrulje in lovile v pasti cele bataljone na robovih zmrznjenih jezer.

 

 

Sredi decembra je prišel siloviti mraz in zamrznil celotno ožino zato so se rusi odločili, da bodo napadli fince v hrbet čez zamrznjeno ožino. Napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah, ko je zaledenelo ožino prekrivala gosta megla. Tik preden so ruske čete dosegle obalo se je megla dvignila in Finci so opazili njihov napad. Napadajoče enote so imeli kot na dlani zato so odpri ogenj iz vseh orožij in ruske enote popoloma uničili, preživelih je bilo zelo malo. Zaradi nizkih temperatu, ki so se gibale okoli -40 °C je fronta za nekaj časa obstala.

== Moskovska mirovna pogodba ==

[[Slika:Finnish areas ceded in 1940.png|thumb|Izgubljena ozemlja po zimski vojni.]]

 

Finci se niso sprijaznili s porza za to so v želiji, da bi pridobili nazaj izgubljeno ozemlje leta [[1941]] pridružili nacistični Nemčiji pri napadu na Sovjetsko zvezo.

Rdečo armada je pred zimsko vojno marsikdo občudoval. Zaradi svoje moderne oborožitve in nove taktike bojevanja je bila zgled številnim armadam, še posebej so se po njej zgledovali Nemci. Vendar je zimska vojna vse to razblinila. Stalinove čistke so terjale svoj davek. Sposobni profesionalni [[častnik]]i, ki jim Stalin ni zaupal so čez noč izginili ali pa so jih poslali v [[Sibirija|Sibirijo]], nadomestili so jih nesposobni ljudje, ki so do položaja prišli preko vez ali po politični poti. Slabosti armade so se pokazale šele ko se ja ta začela bojevati in takrat ni pomagala niti še tako sodobna oborožitev, če jo ti niso znali pravilno izkoristiti. Američani so v tistem času Rdečo armado opisli, kot velikana, ki ne zna braniti niti samega sebe. Tudi sam [[Adolf Hitler|Hitler]] se je ob vsem tem nekoliko zamisli. Vendar pa so se slabosti pokazale ravno pravi čas saj se je druga svetovna vojna komaj začela. Rusi so okrepali hitri, obnovili so stare častniške [[vojaški čin|čine]], začeli so modernizirati opremo in urjenje, predvsem pa so spremenili svoje strateške poglede. Lahko bi rekli, da je drago in poniževalno bojevanje na Finskem na neki način rešilo Rusijo popolnega poraza v letu [[1941]]. Izgube so bile strašanske, padlo je 126.875 vojakov po nekaterih podatkih celi 1.000.000, ranjenih je bilo 264.908, zajetih pa 5600. Ne smemo pozabiti še ogromne materialne in finančne škode škode.

 

 

== Viri ==