Carl von Ossietzky: Razlika med redakcijama

Nikoli ni opravil realke, tj. Realschule, nemške srednješolske stopnje tehnične smeri, a se je kljub temu Ossietzky uspel uveljaviti in zgraditi kariero v novinarstvu. Nekaj tega je objasniti zs plemenitim nazivom in naprednimi aktivističnimi stališči. Kot novinar je zagovarjal feministična gibanja, ukvarjal se je sz gledališko kritiko, celo zgodnjimi oblikami motorizacije. Zaradi nasprotovanja nemški militarizaciji pred prvo svetovno vojno leta 1913 je vztrajal tudi naprej zs pacifizmom. Poročil se je z vidno družbeno aktivistko, sufražetko Maud Lichfield Wood britanskih in indijskih plemenitih korenin in imel z njo hčer Rosalinde. V obdobju Weimarske republike se je uveljavil kot glasnik pluralistične družbe in demokracije.<ref name="Wheeler-Bennett, John pages 93–94">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 pages 93–94.</ref> Leta 1921 je nemška vlada ustanovila delovne skupine ''Arbeits-Kommandos, ''ki jih je vodil Major Bruno Ernst Buchrucker. Četudi je šlo uradno za skupino delavcev, ki pomaga pri civilnih projektih, so bili delno uporabljeni v Nemčiji kot presežek vojaških enot in tako prepovedana količina Versajske mirovne pogodbe.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 92">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 92.</ref> Buchruckerjeva Črna Reichswehr je ukaze prejemala od skrivne skupine nemške vojske z imenom ''Sondergruppe R, ''kjer so bili vključeni [[Kurt von Schleicher]], Eugen Ott, [[Fedor von Bock]] and [[Kurt von Hammerstein-Equord]].<ref name="Wheeler-Bennett, John page 92">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 92.</ref> Buchrucker in njegova skupina so bili zloglasni kot enota, ki je ubijala Nemce osumljene vohunjenja za Antantino komisijo nadzora.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 93">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 93.</ref> Poboji so bili del sojenja skrivnih sodišč, obsojeni se tako ni mogel braniti ali se zastopati. Obsojenega je nato našel član enote in izvršil smrtno kazen.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 93">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 93.</ref> Oficirji ''Sondergruppe R ''so ukazali izvrševanje kazni.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 93">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 93.</ref> Kar se tiče ''Femegerichte'' umorov, kot jih je civilna novinarska srenja obravnavala, je Ossietzky zapisal: <blockquote class="">"Poročnik Schulz (obsojen umora informantov proti Črni Reichswehr) ni napravil nič drugega kot izvršil ukaze kot so mu bili podani. Gotovo bi polkovnik von Bock, verjetno tudi polkovnik von Schleicher in general Seeckt, morali sedeti na obtožni klopi poleg njega." <ref name="Wheeler-Bennett, John pages 93–94">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 pages 93–94.</ref></blockquote>Prav tako je postal tajnik Nemškega mirovnega društva. Leta 1927 postane odgovorni urednik revije ''Die Weltbühne''.<ref name="NPorg"><span class="citation web">[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1935/ossietzky.html "The Nobel Peace Prize 1935: Carl von Ossietzky"]. </span></ref> Leta 1932 podpre kandidaturo Ernsta Thälmanna  zs predsednika Nemčije, a vseeno ostane kritik Nemške komunistične partije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].

Upoštevajoč dosedanje odločitve ''Reichsgericht'' (Imperijalno sodišče) nelegalnost skrivoma opravljenih dejanj ne razveljavi njihove državne tajnosti. Po tedanji uveljavljeni praksi in ureditvi po mnenju sodišča je vsak državljan bil dolžan Očetnjavi dolžnost zvestobe in zavezanosti glede informacij in prizadevanje pri uveljavitvi obstoječih zakonov je bilo možno le zs predložitvijo spornih dejanj odgovornim državnim organom. Nikoli ni bilo dovoljeno v tem času predložiti dokaze tujim vladam. –Odločitev ''Bundesgerichtshof'', 3. december 1992