Bizantinska umetnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hosios Loukas sem popravila v Hosios Lukas |
pravopis |
||
Vrstica 63:
Pozno bizantinska umetnost je nastajala po prihodu dinastije Paleologov (po 1261) in ustvarila mnoge arhitekturne spomenike predvsem po balkanskih deželah. Predvsem zunanje stene so bile pobarvane in dekorirane, stavbe so postale vitkejše. Stensko slikarstvo je postalo bolj plastično, figure so bolj žive, spremenilo se je tudi ozadje. Zelo pomembni so mozaiki v cerkvi Hora (Kahrie džamija) v Carigradu (1310-1320), cikli fresk v cerkvah Peribleptos in Pantanassa v Mistri (Grčija), samostanih na [[Sveta gora Atos|Atos]]u in v Srbiji.
V 13. stoletju, Carigrad pade v roke križarjem, ki ustanovijo [[Latinsko cesarstvo]], kar vodi k bolj intenzivnemu razvoju umetniškega delovanja na obrobju bizantinskega cesarstva, v Makedoniji, Srbiji in Rusiji. V Srbiji nastanejo cerkve ''Raške šole'', v kateri se čuti romanski vpliv, medtem ko je cerkev samostana Gračanica na Kosovu (1315), zaradi svoje višine, spominja na gotsko stavbo. Ima predprostor povezan
Ko se je Vzhodna pravoslavna cerkev v celoti razširila na ozemlju današnje Rusije, se je začelo vse bolj graditi iz lesa in tip bizantinske cerkve se je spremenil. Kupola je postala višja, večja in bolj razkošna, poleg tega so se namnožile (uvedli so obliko žarnice zaradi povečanja odpornosti na sneg). Najbolj reprezentativni primer take bizantinske arhitekture je [[cerkev svetega Vasilija blaženega]] v Moskvi (1555 - 1561).
Vrstica 84:
*[http://encyclopedia.jrank.org/BUN_CAL/BYZANTINE_ART.html "Byzantine art"], prevzeto iz [[Encyclopædia Britannica]] iz 1911.
*[http://www.doaks.org/EconHist/EHB22.pdf Anthony Cutler on the economic history of Byzantine mosaics, wall-paintings and icons; at Dumbarton Oaks.]
[[Kategorija:Umetnost]]
| |||