Henrik Tuma: Razlika med redakcijama

Po italijanski zasedbi Slovenskega Primorja se je opredelil kot levi socialist in v tem duhu po Primorski prirejal zborovanja. Še pred razkolom italijanske socialistične in po ustanovitvi italijanske komunistične stranke se je odtegnil socialističnemu gibanju in do svoje odhoda v Ljubljano deloval kot zunajstrankarski politik. Leta življenja v Ljubljani (1924–1935) je izpolnil sz odvetniškim delom, sodelovanjem v delu raznih društev in organizacij ter s publicistiko in predavanji. Posebno je bil aktiven v [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskem planinskem društvu]], vodil je propagandni odbor in se udeleževal dejavnosti v [[Alpinistični klub Skala|Alpinističnem klubu Skala]]. Najobširneje je njegovo planinstvo opisal Tone Strojin v knjižici »Dr. Henrik Tuma, veliki slovenski alpinist, publicist in politik«, Ljubljana 1976. Tuma si je dopisoval z mnogimi znanimi politiki in planinci tistega časa. Pisal je v italijanskem, nemškem, francoskem, ruskem, srbskem, češkem in bolgarskem jeziku, 1153 njegovih pisem je izšlo v zajetni knjigi, kar nekaj jih še čaka na objavo. Zelo veliko je predaval o zgodovini, pedagogiki, literaturi, jezikoslovju. Strankarsko se ni več udejstvoval, a je vendar njegovo sodelovanje v socialističnem tisku izkazovalo držo neodvisnega socialista. Kot odvetnik je leta 1924 uspešno zagovarjal mlade slovenske [[komunist]]e, ki so razbili zbor Orjune v Trbovljah. Odmevno je bilo njegovo sodelovanje v [[Pariz]]u na kongresu mednarodne zveze odvetnikov leta 1930 in njegovo delovanje v imenu jugoslovanskih planincev na petem kongresu mednarodne zveze planinskih društev v švicarski [[Pontresina|Pontresini]] leta 1934.