|
[[Slika:Checkpoint 4, Beirut 1982.jpg|thumb|Kontrolna točka pod nadzorom [[Libanon|libanonske]] vojske in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriških marincev]], 1982. Za [[libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] (1975–1990) so bile značilne številne tuje intervencije.]]
Mednarodna skupnost je imela šibke države za tarče prisvojitve njihovega teritorija ali kolonialne nadvlade ali pa so te države razpadle na majhne dele, ki so jih lokalne oblasti lahko učinkovito upravljale in branile. Mednarodne norme glede suverenosti so se spremenile v začetku druge svetovne vojne tako, da so podpirale in vzdrževale obstoj šibkih držav. Šibke države dobijo [[de jure|''de jure'']] suverenost, ki je enaka drugim državam, tudi takrat, ko nimajo [[de facto|''de facto'']] suverenosti ali nadzora nad svojim ozemljem, vključno zs privilegiji mednarodne diplomatske priznanosti in enakega glasu v Organizaciji združenih narodov. Mednarodna skupnost jim ponuja razvojno pomoč, kar omogoča vzdrževanje videza funkcionalne moderne države; država daje vtis, da je sposobna zadostiti odgovornostim nadzora in reda.<ref>Hironaka, 2005, pp. 6</ref> Tvorba močnih režimov in norm mednarodnega prava proti teritorialni agresiji je močno povezana z dramatičnim upadom v številu meddržavnih vojn, čeprav se to pripisuje učinkom hladne vojne ali spreminjajoči naravi ekonomskega razvoja. Posledično je vojaška agresija, ki je privedla do priključitev ozemelj, postala deležna vedno večjega mednarodnega obsojanja, diplomatske cenzure, zmanjšanja mednarodne pomoči ali uvedbe ekonomskih sankcij. V primeru [[Kuvajt|kuvajtske]] invazije na Irak leta 1990 je mednarodna vojaška intervencija obrnila teritorialno agresijo.<ref>Hironaka, 2005, p. 16</ref> Podobno je mednarodna skupnost močno zavrnila priznavanje odcepljenih regij, medtem ko je zadrževala nekatere odcepljene samooklicane države kot je bil Somaliland, v negotovosti diplomatskega priznanja. Hironakina statistična študija je našla korelacijo, ki pravi, da je vsaka glavna mednarodna protiodcepitvena deklaracija povečala število potekajočih državljanskih vojn za 10 %, ali v skupnem za 114 % od 1945 do 1997.<ref>Hironaka, 2005, pp. 37-40</ref> Diplomatska in legalna zaščita, ki jo nudi mednarodna skupnost, kakor tudi ekonomska podpora šibkim vladam in odvračanje od odcepitev so imele nenančrtovane učinke na spodbujanje državljanskih vojn.
[[Slika:LTTE Sea Tigers attack vessel by sunken SL freighter.JPG|thumb|left|Leto 2003. Hitra bojna ladja uporniške skupine [[LTTE]] na Šrilanki pluje mimo razbitin oskrbovalne ladje LTTE, ki jo je potopilo vladno letalstvo med [[Šrilanška državljanska vojna|Šrilanško državljansko vojno]] (1983-2009).]]
|
