Toplotna stratifikacija jezera: Razlika med redakcijama

[[temperatura|Temperaturne]] spremembe neposredno vplivajo na različne značilnosti [[jezero|jezera]]. Če je temperatura nižja [[voda]] postane gostejša in obratno,če je temperatura višja voda postane manj gosta. Največjo gostoto pa voda doseže pri 4 ⁰C. Spomladi se površinski sloj vode segreje zaradi [[sonce|sončnega]] sevanja in temperatura vode je tako na površini kot v globini enaka. [[Veter]] omogoča kroženje in mešanje jezerske vode. Površinski sloj vode se pomeša z globinsko vodo z njo pa v globino pride tudi velika količina [[kisik]]a. Mešanje vode v tem času imenujemo '''pomladanska cirkulacija''' vode. Poleti sloj epilimniona doseže največjo globino. Topla voda,obilo sončne [[svetloba|svetlobe]], hranila in pomladanska cirkulacija pa zagotavljajo idealno okolje za rast alg v zgornjem sloju. [[Veter]] meša vodo, vendar pa se topla voda površinskega sloja ne more mešati zs hladno gosto vodo globinskega sloja,zaradi plasti metalimnion.Voda se meša le v vrhnjem sloju - epilimnionu. Stanje v katerm so v jezeru trije sloji vode imenujemo '''poletna stagnacija'''. V jeseni ko prihaja do hlajenja površinskih slojev vode, voda postaja vse gostejša in doseže maksimalno gostoto ko temperatura pade na 4 ⁰C. Spodnji sloji so toplejši in imajo manjšo gostoto. Gosta površinska voda tone proti dnu, s tem pa potiska spodnja lažja in toplejša sloja na površino. Ker je temperatura vode ista v vseh plasteh pa veter temeljito premeša jezersko vodo. To je '''jesenska cirkulacija''' vode. Ko se temperature površinskega sloja vode znižajo ali celo nastane [[led]] pa nastopi '''zimska stagnacija'''.