Odpre glavni meni

Spremembe

dodan 1 zlog ,  pred 3 leti
pravopis
|}
 
Ječmen najbolje uspeva na globokih, srednje težkih in rodovitnih tleh. Lahka, peščena in zelo težka tla zanj niso primerna, slabše pa uspeva tudi v kislih tleh. Najbolje uspeva v tleh s [[pH]] vrednostjo med 6,5 in 7,5<ref name="Kolobar">{{cite web|url=http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf|title=Kolobar|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana|date=2011-08-01|accessdate=2013-07-17}}</ref>. Jari ječmen se seje februarja ali marca čim sneg skopni. Za najboljši pridelek je potrebno posejati okoli 400 kalivih semen/m² oz. okoli 180 kg semena na hektar. Visoke temperature prenaša ječmen bolje kot [[pšenica]] ali [[oves]], saj v razvojnem stadiju polnjenja zrna prenese temperature do 38 °C. Suša prizadene posevek običajno le, če nastopi v začetnih razvojnih stadijih ali če traja dlje kot 14 dni. Posledice suše se kažejo v drobnem zrnju s slabimi pivovarskimi lastnostmi. Poleg tega obilne padavine v obdobju kolenčenja in klasenja povzročijo, da rastline poležejo. Površino, na katero se bo sejal ječmen je potrebno v pripravi pognojiti s 70 do 110 kg P<sub>2</sub>0<sub>5</sub> in z 80 do 120 kg K<sub>2</sub>O na hektar, za gnojenje ob setvi in dognojevanje v času, ko rastline oblikujejo prvo kolence pa je potrebno ječmen dognojiti z 80 do 100 kg dušika na hektar. Krmni ječmen dozori že konec junija, kar je najhitreje od vseh pravih žit. Jari ječmen dozori nekoliko kasneje, običajno skupaj z ozimno pšenico. Ker se prezrelo zrnje rado osipa iz klasa, prezrelo klasje pa se tudi rado je pomembno pravočasna izbira časa [[žetev|žetve]]. Padavine in zračna vlaga lahko povzročijo kalitev na klasu, na kar pa vplivajo tudi dedne lastnosti sorte<ref name="Ačko-1999" />.
 
Ječmen spada med t. i. ''nestrpljive rastline'', ki pri [[kolobarjenje|kolobarjenju]] same sebe slabo prenašajo in pri katerih je potrebno strogo upoštevati zahteve po vrstenju<ref name="Kolobar" />. Ugodne prejšnje poljščine v kolobarju so okopavine. Sejemo ga lahko tudi po pšenici, obratno pa ni priporočljivo, saj bo za njim posejana pšenica občutljivejša za okužbe z glivičnimi boleznimi. Dober posevek pred krmnim ječmenom so zrnate [[stročnice]], pred ječmenom, ki se ga prideluje za pivovarstvo pa to ni dobro. Stročnice namreč tla obogatijo z [[dušik]]om, ki pa povzroči porast beljakovin v zrnu. Vsebnost beljakovin nad 10% povzroči, da se pivo preveč peni<ref name="Ačko-1999" />.
235.358

urejanj