Kolizej, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pravopis |
||
Vrstica 48:
== Zgodovina ==
[[Slika:Kolizej in Ljubljana in middle of 19th century.jpg|thumb|right|250px|Kolizej sredi 19. stoletja]]
Zaradi vse večjega pomena Ljubljane kot tranzitnega mesta in potreb po nastanitvi vojaštva na poti preko Ljubljane je leta 1844 graški tovarnar in arhitekt [[Josef Benedict Withalm]] ljubljanskemu mestnemu svetu predlagal, da na svoje stroške zgradi poslopje za namestitev vojaških enot; t. i. [[tranzitna vojašnica|tranzitno vojašnico]] (Transenal-Kaserne).<ref name="ReferenceA"/> Withalm je za osnovo vzel [[Kolizej, Gradec|graški Kolizej]], ki ga je tudi sam zasnoval in imel v lasti.<ref name="delo.si"/> Mestnemu svetu je predlagal, da ustanovi Zavod za zavarovanje vojaških namestitev ({{lang-de|Militär-Einquartirungs-Assecuranz-Anstallt}}), ki bi zbiral namestitveno zavarovanje od meščanov, ki so bili dolžni nameščati vojake v lastnih objektih.<ref name="AB 2008">[[Darija Mavrič]]: ''Ljubljanski kolizej v ogledalu časa''. v ''AB'' (št. 179-180, 2008), 6.</ref> Zavezati pa se je moral tudi, da bo uredil vrt, oskrbovalno skladišče, mestni park, zimsko jahalno šolo in restavracijo.<ref name="AB 2008"/> Mesto mu je tako podarilo bivšo [[gramozna jama|gramozno jamo]] izven mesta, kjer so 31. maja 1845 postavili štiri [[temeljni kamen|temeljne kamne]]; to so storili grof Welsperg (namestnik deželnega glavarja), grof [[Wolfgang Liehtenberg]] (predstavnik kranjskih deželnih stanov), [[Franc Langer]] (kresijski komisar) in [[Janez Nepomuk Hradecky]] ([[župan Ljubljane]]).<ref name="dnevnik.si">[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042466855 Dnevnik.si - Kolizej v svoji zgodovini ni bil le simbol zanemarjanja in propadanja]</ref>
Gradnja objekta, ki je ležal na območju katastrske in politične [[Občina Spodnja Šiška|Občine Spodnja Šiška]],<ref name="ReferenceA"/> je potekala do leta 1848. Že leta 1846 pa je bilo na voljo 21 sob in po eno šest-, dvo- in trisobno stanovanje, vsako z delom zelenjavnega vrta, hleva in [[remiza|remize]]. Istega leta so v poslopju ustanovili še jahalno šolo, dogradili gostilniške prostore, vrt in plesno dvorano.<ref name="delo.si"/> 20. decembra 1847 je poslopje zajel požar in ga močno poškodoval; poškodovani so bili predvsem leseni notranji deli, tako da so ga že čez 10 dni ponovno odprli za javnost. Nadaljevala se je gradnja, tako da so marca 1848 zgradili vojaške hleve in maja istega leta še [[Dvorana slavnih meščanov, Ljubljana|Dvorano slavnih meščanov]]. Tega leta je Witham oddal v najem kavarno, ki je obsegala dve biljardni sobi, dve igralnici, dve damski sobi, dolg zastekljen hodnik, arkadni hodnik, kuhinjo, klet, dve veliki bivalni sobi, okrasni vrt in dve terasi; vsaka je lahko sprejela 1500 ljudi.<ref name="delo.si"/> Ob zaključeni gradnji je objekt obsegal okoli 15.000 bruto kvadratnih metrov, kjer se je nahajalo 126 sob za vojake, pivnica, kavarna, pekarna, jahalnica ter šest dvoran.<ref name="dnevnik.si"/> Objekt je bil dolg 121,5 m in širok 28,9 m. V pritličju je bilo za 1156 kvadratnih [[klaftra|klafter]] obokanega prostora, namenjenih za oskrbo vojakov. Zgornja tri nadstropja so imela šest dvoran, namenjenih za nastanitev navadnih vojakov in 126 individualnih sob, namenjenih [[častnik]]om.<ref name="ReferenceA"/> Notranjost Kolizeja je poslikal [[Adalbert Uetz]], diplomant dunajske akademije.<ref>[http://www.delo.si/kultura/dediscina/umetnostni-zgodovinarji-proti-jutrisnjemu-rusenju-kolizeja.html Delo.si - Umetnostni zgodovinarji proti jutrišnjemu rušenju Kolizeja]</ref> Tega leta (1849) pa je v Ljubljano prišla tudi [[Južna železnica|železnica]] in Withalm je organiziral [[omnibus]], ki je dvakrat dnevno peljal med Kolizejem in [[Železniška postaja Ljubljana|Železniško postajo Ljubljana]].<ref>[[Darija Mavrič]]: ''Ljubljanski kolizej v ogledalu časa''. v ''AB'' (št. 179-180, 2008), 8.</ref>
| |||