Členonožci: Razlika med redakcijama

Sodeč po telesni zgradbi in drugih značilnosti so členonožci sorodni [[kolobarniki|kolobarnikom]]. Najočitnejša podobnost je, da imajo oboji členjeno telo in enako osnovno zgradbo [[živčevje|živčevja]] z [[možgani]] na hrbtni strani sprednjega dela telesa in [[trebušnjača|trebušnjačo]] - živčno povezavo na trebušnem delu z zadebelitvami ([[ganglij]]i) v vsakem členu. Členi so med seboj različni (t. i. ''heteronomno členjenje'') in tvorijo jasno definirane telesne regije, največkrat dve ali tri - [[glavoprsje]] in [[zadek]] ali glavo, [[oprsje]] in zadek. Zanje je značilno tudi, da jih obdaja trden, večplasten [[zunanji skelet]], ki ga izloča zunanja plast [[koža|kože]]. Deli se v tanko, zunanjo plast prokutikulo in mnogo debelejšo epikutikulo spodaj. Prokutikula je iz [[beljakovina|beljakovin]] in včasih tudi vodoodpornih [[vosek|voskov]], epikutikula pa je ponovno dvoplastna, sestavljata jo eksokutikula na zunanji in endokutikula na notranji strani. Obe gradijo beljakovine in polisaharid [[hitin]]. Zgradba je v eksokutikuli ojačana s procesom, podobnim [[strojenje|strojenju]]: [[molekula|molekule]] so križno povezane med seboj, kar da trdno, neprožno strukturo, ki je značilna za členonožce. V pregibih med členi eksokutikula manjka, zato so upogljivi. Zaradi trdnega zunanjega ogrodja se morajo vsi členonožci [[levitev|leviti]] - periodično odvreči pretesno hitinjačo, da lahko rastejo. Njihova obarvanost je najpogosteje posledica prisotnosti [[melanin]]skih [[pigment]]ov v skeletu, ki dajejo rjavo, rumeno, rdečo ali oranžno [[barva|barvo]]. Nekatere vrste pa so živopisanih, [[Iridescenca|iridescenčnih]] barv, ki nastanejo zaradi loma svetlobe na fini rebrasti strukturi vrhnje plasti.