Matija Čop: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
pravopis |
||
Vrstica 40:
Matija Čop je bil z znanjem 19 jezikov (tudi albanskega) najbolj izobražen Slovenec tistega časa. S temi značilnostmi je vplival na svoje prijatelje in znance, še posebej na Franceta Prešerna, ki se je pod Čopovim vodstvom usmeril v uporabo romanskih pesniških oblik in v romantično klasiko.
Ker v Lvovu ni več želel ostati in so mu spodleteli upi in prošnje za mesto profesorja estetike in poetike na univezi (pri tem je zlasti mislil Padovo), se je obrnil na Ljubljano in zaprosil za mesto gimnazijskega profesorja. Službo je dobil, toda glede na pisma, ki jih je izmenjaval s svojimi znanci, lahko sklepamo, da s svojo službo ni bil preveč zadovoljen. V tem času se je Čop ukvarjal s svojimi najljubšimi avtorji, ob njih in drugih razmišljal, kako v
Šola je za Čopa pomenila vse večji napor, obremenitve so bili tudi postranski opravki, inštrukcije, s katerimi si je poskušal prislužiti denar za knjige (kakor je dela že na Reki). Svoje življenje si je predstavljal drugače, saj v nekem pismu pravi: »Živim le zase in za (svoje) knjige.«
Vrstica 54:
Čop ni delal sam, izdatno mu je pomagal skriptor [[Miha Kastelic]] (tudi s pisanjem kataložnih listkov). Celoten knjižni fond, razdeljen po strokah, je bil v tistem času že precejšen. V letnem poročilu za leto 1834 beremo, da je tedaj znašal 21.128 zvezkov, obetalo pa se je večje naraščanje, kajti obvezni izvodi so spet redno prihajali. Ko je leta 1835 Matija Čop utonil v Savi, je z gubernijskim dekretom 8. avgusta 1835 namestnik licejske knjižnice postal Miha Kastelic.
Matija Čop je bil knjižničar evropskega formata. Vedel je, kako je treba urediti takšno ustanovo, da bo
== Objave, pomembna dela ==
| |||