Hernán Cortés: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
pravopis |
||
Vrstica 30:
Potem, ko sta se dve odpravi vrnili s [[polotok]]a [[Yucatán]] z majhnimi količinami [[zlato|zlata]], se je Cortez odločil, da bo prodal vsa svoja [[posestvo|posestva]] in se odpravil v še bolj oddaljeno in bogato deželo, o kateri so pripovedovali. [[Diego Velázquez de Cuéllar]], tedanji [[guverner]] [[Kuba|Kube]] in Cortesov sorodnik, je pot odobril. Uradni cilj odprave je bilo raziskovanje in [[trgovina|trgovanje]] z novoodkritimi zahodnimi [[dežela]]mi. Cortes je Kubo zapustil leta 1519 z 11 [[ladja]]mi, 110 [[mornar]]ji, 570 [[vojak]]i, 10 [[top]]ovi in 16 [[konj]]i. Najprej se je izkrcal na yucatánski [[obala|obali]], nato pa še severneje in tam osnoval [[mesto]] [[Santa Maria de la Veracruz]]. Tamkajšnji [[prebivalstvo|prebivalci]] so ga pričakali z darovi, hrano in zlatom ter mu povedali, da se njihov [[vladar]] nahaja v [[prestolnica|prestolnici]] [[Tenochtitlan]] (današnji [[Ciudad de Mexico]]). Kmalu je prispelo odposlanstvo azteškega vladarja [[Montezuma II.|Montezume II.]], ki je prineslo nove darove.
Cortes je kmalu spoznal, da ga imajo [[Azteki]] za svojega [[bog]]a [[Quetzalcoatl]]a oziroma njegovega odposlanca, saj je njihova [[legenda]] pripovedovala, da bo ta beli bog prispel z vzhoda. Cortes je njihovo zablodo izkoristil. Medtem so se nekateri člani posadke začeli upirati, saj so želeli napleniti
Po spopadu s [[pleme]]nom [[Tlaxcala]], v katerem so zmagali [[Španci]], je poražence Cortes postavil pred izbiro: če ne bodo stopili pod njegovo poveljstvo in se z njim borili, bo vse pobil. Indijanci so pristali. Pohod se je nadaljeval skupaj z 2.000 indijanskimi bojevniki, ki so jih spremljali še nosači.
| |||