'''Župnijska cerkev''' je cerkev, ki je sedež [[Župnija|župnije]] in tako velja za glavno cerkev na njenem področju. Napram [[Podružnična cerkev|podružničnim cerkvam]] (vse ostale) je po navadi večja, ima tudi več opreme ter se vsakodnevno uporablja za [[bogoslužje]].
V manjšini primerov ima župnijska cerkev še kak drug status, naprimerna primer da je hkrati [[bazilika]] ali pa [[stolnica]]. Slednje pomeni, da je neka cerkev hkrati župnijski in stolni sedež.
Po navadi se v bližini cerkve nahaja [[župnišče]], redko se objekta tudi držita skupaj in sestavljata homogeno stavbno gmoto. V Sloveniji je tak primer župnijska [[Cerkev svetega Mihaela, Pišece|cerkev svetega Mihaela]] v [[Pišece|Pišecah]].
[[Zavetnik]] cerkve je ob enem zavetnik celotne župnije in tudi ime le-te vsebuje zavetnikovo ime, naprimerna primer [[Župnija Brežice|Župnija svetega Lovrenca Brežice]]. Na [[godovni dan]] zavetnika (ali na najbližjo nedeljo) se obhaja glavni župnijski praznik na njegovo čast, imenovan ''žegnanjska nedelja'', ''farno žegnanje'', ''smenj'' in še z drugimi izrazi. Ob posebej slovesni [[Sveta maša|sveti maši]] se na ta dan varuha župnije prosi priprošenj za nadaljnje varstvo ter se mu zahvali za preteklo izkazano pomoč. V župnijski cerkvi se pravtako obhajajo najpomembnejši [[krščanski prazniki]], kot so [[Velika noč]], [[Veliki šmaren]], [[Božič]] ([[polnočnica]]). Služi tudi podeljevanju zakramenta [[Sveta Birma|svete birme]] ter [[Prvo sveto obhajilo|prvega svetega obhajila]]. Po običaju se ženin in nevesta poročita v župnijski cerkvi nevestine župnije.
