Ibn Haldun: Razlika med redakcijama

Najbolj je poznan po svojem znanstvenem in sociološko [[znanstvena metodologija|metodološkem]] delu »''[[Mukadima]]''« <ref>Muqaddimah, pogojno temu izrazu ustreza sopomenka ''prolegomena''</ref>, ki je uvod v obširnejše svetovno zgodovinsko delo<ref>Kitābu l-ʕibār wa Diwānu l-Mubtada' wa l-Ħabar fī Ayyāmu l-ʕarab wa l-Ājam wa l-Barbar wa man ʕĀsarahum min ĐawIu s-Sultānu l-Akbār</ref>, v katerem se najbolj osredotoča na zgodovino [[Arabci|Arabcev]] in [[Berberi|Berberov]] islamsko-arabskega zahoda, [[Magreb]]a, t.jtj. današnje severne Afrike od [[Maroko|Maroka]] do [[Tunizija|Tunizije]]. Kljub temu, da je poskušal reformirati arabsko zgodovinopisje in ga postaviti na trdnejše metodološke temelje, njegovo delo v marsičem predhaja številne sodobne družboslovne znanosti in discipline: demografijo, metodologijo zgodovine, ekonomijo, filozofijo zgodovine in sociologijo. Ponovno odkritje njegovega dela v 19. stoletju je sovpadalo z uveljavljanjem sociologije kot znanosti in kritiko metodologije zgodovinopisja<ref>Luthar 2006, 421</ref>, vendar je težko potegniti zaključke, kateri elementi njegove misli so kljub očitnim podobnostim s [[klasiki sociologije]], kot so [[Max Weber]], [[Karl Marx]] in [[Emile Durkheim]], vplivali na razvoj modernega družboslovja.

Ibn Haldunovo življenje je relativno dobro dokumentirano v njegovi avtobiografiji. Rojen je bil leta 732 po [[hidžra|hidžri]] v mestu [[Tunis]] v ugledni in premožni družini, ki je emigrirala iz Španije tik pred [[rekonkvista|rekonkvisto]] v drugi polovici 14. stoletja. Ibn Haldunov oče je veljal za izobraženega učenjaka in je zato posvetil veliko truda v izobrazbo svojih otrok: v proučevanje [[Koran]]a in arabskega jezikoslovja, osnov za razumevanje [[šeriatsko pravo|šeriatskega prava]], študije [[hadis]]a<ref>t.jtj. Mohamedovega življenja po njegovih pričevalcih</ref> in islamske teologije. Hkrati je bil ibn Haldun poučen v osnovah znanosti, astronomije, medicine, matematike in grške filozofije ter logike. V petnajstem letu starosti je v epidemiji [[kuga|kuge]], ki je leta 1348 zajela Tunis, izgubil starše in večino njegovih učiteljev<ref>Svetlič 241</ref>.