Redakcija: 18:17, 21. februar 2016 uredi AndrejS.K (pogovor \| prispevki) 2.433 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:15, 15. marec 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 48: }} '''Švicarska garda''' oz. papeška švicarska garda (Nemško: ''Päpstliche Schweizergarde'', Francosko: ''Garde suisse pontificale'', Italijansko: ''Guardia Svizzera Pontificia Pontificia Cohors Helvetica'' ali ''Cohors Pedestris Helvetiorum a Sacra Custodia Pontificis'') je majhna oborožena sila [[Vatikan]]a zadolžena za varovanje [[Papež]]a, [[Apostolska palača\|apostolske palače]] in vhodov v Vatikan. Garda je bila ustanovljena [[22. januar]]ja [[1506]] zs prihodom prvih 150 švicarskih [[najemnik]]ov v Vatikan. Prvi večji spopad je garda doživela [[6. maj]]a [[1527]] med četrto [[Plenitev Rima\|plenitvijo Rima]]. V neenakem spopadu z najemniki Karla V. Habsburšekga so padli skoraj vsi gardisti s tem pa so opravili svojo naloga saj so [[Papež Klemen VII.\|Papežu Klemenu VII]]. omogočili beg iz Vatikana. V moderni dobi se je garda omejila bolj na ceremonialno vlogo. Po neuspelem atentatu na [[Papež Janez Pavel II.\|Papeža Janeza Pavla II.]] leta [[1981]] je bilo danega več poudarka na borilnih veščinah in uporabi ročnega strelnega orožja. Švicarska garda je danes najstarejša in hkrati najmanjša oborožena sila na svetu in hkrati edina skupina najemniških vojakov v skladu s švicarsko in vatikansko zakonodajo. == Zgodovina == Vrstica 79: == Uniforme == Uniforme švicarske garde so najbolj znane vojaške uniforme na svetu. Zamislil si jih je nekdanji poveljnik švicarske garde Jules Repond ([[1910]]-[[1921]]) v uporabo pa so prišle leta [[1914]]. Garda ima več različnih tipov uniform najbolj znana je t.i. gala uniforma, ki zs posebnim krojem ter modrimi, rumenimi in rdečimi črtami daje videz [[Renesansa\|renesančnega obdobja]]. Barve uniforme so tradicionalne barve družine [[Medičejci\|Medičejcev]]. Gala uniforme so namenjene ceremonialnim in protokolarnim dogodkom. Pri vsakdanjih dolžnosti gardisti uporabljajo bolj funkcionalne modre uniforme z belim ovratnikom, rjavim pasom ter črno [[Baretka\|baretko]]. Vojaki in poddesetniki nimajo nobenih oznak, razlikujejo se le po obliki [[Helebarda\|helebard]]. [[Desetnik]]i imajo rdečo oznako na obleki od ostalih pa se razlikujejo tudi po drugačni helebardi. Vsi imajo na čeladah rdeča peresa. Vodniki imajo enak kroj obleke le da je ta drugačne barve. Zgornji del je črn z rdečimi črtami na rokavih ter rdečimi hlačami. Na čeladi imajo rdeča peresa od ostalih vojakov pa se razlikujejo tudi po zgornjem delu oklepa na katerem je drug vzorec. [[Častnik]]i imajo popolnoma rdečo uniformo ter drugačen kroj hlač. Oboroženi so s [[Sablja\|sabljo]] na čeladah imajo peresa škrlatne barve izjema je poveljnik ki ima peresa bele barve. Njihov zgornji del oklepa je temnejše barve z zlatim vzorcem, oklep je za razliko od vojakov pokriva tudi roke do zapestja. Glavni pokrivali vojakov sta črna baretka ter čelada morion s peresi, ki pa se uporabljal le ob ceremonialnih dolžnostih. Vrstica 109: [[Slika:Waffensammlung Armeria.JPG\|250px\|sličica\|desno\|Orožarna švicarske garde]] [[Slika:Rom, Vatikan, Soldat der Schweizer Garde 1.jpg\|200px\|sličica\|desno\|Glavna oborožitev gardista na straži je helebarda]] Čeprav švicarski gardisti s svojo obleko in oborožitvijo dajejo videz kakor, da so prišli iz nekega drugega obdobja v zgodovini, videz vara. Gre za dobro usposobljeno in oboroženo vojaško enoto. Najpogosteje jih je videti oborožene zs helebardami in meči. Čeprav so vešči uporabe tudi tega za naše čase starega orožja, gre za orožje ki se uporablja le v ceremonialne namene in je bolj ali manj turistična atrakcija. Sodobna oborožitev gardistov se nahaja v orožarni znotraj vojašnice švicarske garde. Orožarna je izredno dobro založena, v njej pa je možno najti orožje iz časa časa renesanse pa vse do sodobnega najnovejšega avtomatskega orožja. '''Tradicionalno orožje'''

Švicarska garda: Razlika med redakcijama