Wikipedija

Lojze Krakar: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
+infopolje Oseba
Mhladnik (pogovor | prispevki)
226 urejanj
slika, slog
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
|image=Lojze_Krakar.jpg
}}
 
'''Lojze Krakar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[literarni zgodovinar]] in [[esejist]], * [[21. februar]] [[1926]], [[Semič]] v [[Bela krajina|Beli krajini]], † [[24. december]] [[1995]], [[Ljubljana]].
 
== ŽivljenjepisŽivljenje ==
Lojze Krakar se je rodil 21. februarja 1926 v Semiču v Beli krajini. Obiskoval je [[gimnazija Novo mesto|gimnazijo]] obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil še kot gimnazijec v italijanskih [[zapor]]ih in nemških [[koncentracijsko taborišče|taboriščih]]. Po [[vojna|vojni]] je končal gimnazijo in leta 1954 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz [[slavistika|slavistike]]. Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval [[slovenska književnost|slovensko književnost]] in [[slovenščina|jezik]] na Univerzi [[Johann Wolfgang von Goethe|J. W. Goetheja]] v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu na Majni]]. Tam je leta 1970 [[doktorat|doktoriral]]. Kasneje je bil profesor slovenske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Zadru|Filozofski fakulteti v Zadru]]. Delal je kot urednik pri ''[[Tovariš (revija)|Tovarišu]]'', ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'', na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in v [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Nekaj časa je bil samostojni književnik. Prevajal je poljsko, srbohrvaško in nemško [[poezija|poezijo]]. Prevedel in uredil je [[antologija|antologiji]] ''Poljska lirika dvajsetega stoletja'' in ''Sodobna mongolska lirika'' in urejal zbirko ''Lirika'' pri [[založba Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]]. Objavil je nekaj literarnozgodovinskih in komparativnih razprav in [[esej]]ev. Lojze Krakar jespada sopotnikv prveprvo pesniškepovojno generacije po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. V topesniško generacijo, polegki znamenitihjo avtorjevsestavljajo zbirke ''[[Pesmi štirih]]'' ([[Janez Menart]], [[Tone Pavček]], [[Ciril Zlobec]], [[Kajetan Kovič]]), sodijo tudi [[Ivan Minatti]], [[Ada Škerl]], [[Jože Šmit]], [[Peter Levec]] idr. V Krakarjev spomin potekajo v Semiču v mesecu februarju [[Krakarjevi dnevi]]. Tam je tudi Krakarjev muzej, pred katerim jestoji njegov doprsni kip.
 
== Literarna zgodovina ==
== Lojze Krakar kot literarni zgodovinar ==
Delo ''Goethe pri Slovencih'' {{COBISS|ID=7513345}} je nastajalo od leta 1965, ko je Krakar pričel poučevatipoučeval na frankfurtski univerzi, do oktobra 1969, ko je bilo sprejeto in nato februarja 1970 zagovarjano kot doktorska disertacija. Še istega leta je izšlo v [[nemščina|nemščini]] pod naslovom ''Goethe in Slovenien'' {{COBISS|ID=2663176}} in nato leta 1972 tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. OcenoNemško nemške izdajeizdajo je podalocenil [[Boris Paternu]] v članku z naslovom ''Nova razprava o Goetheju pri Slovencih'' {{COBISS|ID=8310829}}, o slovenski izdajislovensko pa je govoril [[Drago Rustja]] v članku ''Krakar: Goethe pri Slovencih'' {{COBISS|ID=14337591}}.
 
V študijah, razpravah in esejih, zbranih v knjigah ''Prepletanja'' (1978) {{COBISS|ID=11034369}} in ''Zmage in porazi pesnikov'' (1998) {{COBISS|ID=79506176}}, je Krakar obravnaval problematiko pesništva in prevajanja pesmi, pa tudi obdobja v evropski [[literarna zgodovina|literarni zgodovini]].
 
== DeloOtroške pesmi ==
Krakar je veliko objavljal v različnih mladinskihOtroške in otroškihmladinske glasilih,pesmi zlastije objavljal v ''Cicibanu'' (v letih od 1948 do 1955) in ''[[Pionir (revija)|Pionirju]]'' (od 1950 do 1966). 1962 je izšla njegova otroška pesniška zbirka ''Sonce v knjigi''.
 
=== ;Hčerki za četrti rojstni dan ===▼
== Otroške pesmi Lojzeta Krakarja ==
Izšla je le ena otroška pesniška zbirka: ''Sonce v knjigi'' (1962).
 
▲=== Hčerki za četrti rojstni dan ===
V pesmi izraža svojo ljubezen do hčerke. V središču je pesnikovo navdušenje nad hčerkinim znanjem in zavest, da ga prehiteva, zato ji svetuje, naj hiti bolj počasi. Hkrati ji izreka voščilo za rojstni dan.
=== ;Na počitnice ===▼
 
OsrednjaTema in najobširnejša tema, ki jopesmi je avtor upesnil, je prav gotovo doživljajski svet otroka in svet njegove igre. Krakar v pesmi ''Na počitnice''otroška opiše,igra: »kako je v teh pasjih dneh zrak vroč in kako radi v takih dneh možgani pozaspe in tako, kot otrokom tudi knjigam rado na otročje gre.«▼
▲=== Na počitnice ===
;Ah
▲Osrednja in najobširnejša tema, ki jo je avtor upesnil, je prav gotovo doživljajski svet otroka in svet njegove igre. Krakar v pesmi ''Na počitnice'' opiše, »kako je v teh pasjih dneh zrak vroč in kako radi v takih dneh možgani pozaspe in tako, kot otrokom tudi knjigam rado na otročje gre.«
V tej pesmi Krakar opeva otroški svet. V njej otrokOtrok toži, kako so grdi z njim, ko ga podijo spat, in kako je to preneumno, da ljudje sploh spijo. Potem nadaljuje, da so še grši z njim, kadar ga budijo. Tako bi otrok vse dal, da ga vsaj enkrat v miru pustijo.▼
 
;Jesen
=== Ah ===
Pesnik velikokrat opisuje tudi naravo. V pesmi ''Jesen'' jo opiše zelo natančno. Pesnik jesen poosebi in govori o tem, kako. se vsa vesela obarva: z različnimi barvami (»tu rdeča, tam rumena ... spet drugje črna, modra, višnjeva, srebrna, pozlačena, posrebrena«).▼
▲V tej pesmi Krakar opeva otroški svet. V njej otrok toži, kako so grdi z njim, ko ga podijo spat in kako je to preneumno, da ljudje sploh spijo. Potem nadaljuje, da so še grši z njim, kadar ga budijo. Tako bi otrok vse dal, da ga vsaj enkrat v miru pustijo.
=== ;Polžek Dolgorog ===▼
 
VTema pesmi se pojavi temaje narobe svet: tako v pesmi ''Polžek Dolgorog'' miška kuha kašo, muha znaša med, »osel Dolgouhec moder je za tri, pajek Suhec korenjak se zdi ...«▼
=== Jesen ===
=== ;Ledena svatba ===▼
▲Pesnik velikokrat opisuje tudi naravo. V pesmi ''Jesen'' jo opiše zelo natančno. Pesnik jesen poosebi in govori o tem, kako se vsa vesela obarva z različnimi barvami (»tu rdeča, tam rumena ... spet drugje črna, modra, višnjeva, srebrna, pozlačena, posrebrena«).
Tema, ki jo pesnik večkrat uporabi, je tudi živalski svet. Pesnik se svojega otroštva na podeželju rad spominja in iz njega v veliki meri črpa motive za svoje pesmi. [[Žival]]i v njegovih pesmih so največkrat poosebljene, imajo človeške lastnosti. Tukaj: «»tjulenj prikrmari, beli medved se privali, prileti rod pingvinov v črnih frakih do peta ...«▼
 
=== ;Slovo od počitnic ===▼
▲=== Polžek Dolgorog ===
GovoriOtroci ose koncu počitnic in o vrnitvi otrokvračajo med šolske klopi. Seveda je pri tem »vsak leto starejši in vsaj za pol glave modrejši, večji in bolj zrel«.▼
▲V pesmi se pojavi tema narobe svet: tako v pesmi ''Polžek Dolgorog'' miška kuha kašo, muha znaša med, osel Dolgouhec moder je za tri, pajek Suhec korenjak se zdi ...
 
▲=== Ledena svatba ===
▲Tema, ki jo pesnik večkrat uporabi, je tudi živalski svet. Pesnik se svojega otroštva na podeželju rad spominja in iz njega v veliki meri črpa motive za svoje pesmi. [[Žival]]i v njegovih pesmih so največkrat poosebljene, imajo človeške lastnosti. Tukaj «tjulenj prikrmari, beli medved se privali, prileti rod pingvinov v črnih frakih do peta ...«
 
▲=== Slovo od počitnic ===
▲Govori o koncu počitnic in o vrnitvi otrok med šolske klopi. Seveda je pri tem »vsak leto starejši in vsaj za pol glave modrejši, večji in bolj zrel«.
 
== Bibliografija ==
Vrstica 70 ⟶ 64:
 
==Viri==
* Rozalija Mohar. Življenjska pot pesnika Lojzeta Krakarja (1926–1995). ''Rast'' 17/6, 2006. Str. 568–580568–80. {{COBISS|ID=33421666}}
 
== Glej tudi ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Krakar«