Marshallov načrt: Razlika med redakcijama

Dejansko ni bila predvidena "rekonstrukcija" hudo prizadete Evrope, temveč njena "modernizacija". Ameriško razumevanje evropskih problemov ni jemalo v poštev skrajne potrebe ljudstva po osnovnih dobrinah (stanovanjih, prehrani, energiji). Pomoč Evropi je bila mišljena kot dolgoročna [[investicija]], predvsem ustvarjanje novih struktur in ponudba novih [[tehnologija|tehnologij]], kar bi povzročilo razvoj [[trgovina|trgovskih]] stikov in dolgotrajno [[ekonomija|ekonomsko]] in tehnološko odvisnost Evrope od ZDA. To je bilo jasno razvidno iz pogojev načrta, ki je med drugim predvideval, da morajo države sprejemnice pomoči dovoliti ameriški nadzor nad vso ekonomijo. Prav ta plat predloga, praktično [[kolonializem|kolonialistični]] razvoj gospodarstva Združenih držav, je prepričala oblasti in volivce, da so brez odlašanja sprejeli načrt in ga začeli takoj izvajati. Kljub nasprotovanju [[Robert A. Taft|Roberta A. Tafta]], je bil ERP ratificiran aprila 1948, z odobritvijo 12.400 milijonov dolarjev razhodka v štirih letih.<ref>Grogin, Robert C.: ''Natural Enemies: The United States and the Soviet Union in the Cold War, 1917-1991'', Lexington Books 2001, ISBN 0-7391-0160-9</ref>

Kar se tiče materialnih pridobitev tega programa, je treba priznati, da so si vse države koristnice opomogle z ameriškimi prispevki. Kljub napotkom za porabo sredstev predvsem v korist [[industrija|industrije]], je bil velik delež pomoči namenjen osnovnim potrebam prebivalstva, predvsem gradnji [[stanovanje|stanovanjskih hiš]] in [[šola|šol]]. Pritok [[denar]]ja v [[tovarna|tovarniške]] blagajne je takoj pospešil proizvodnjo in s tem izboljšal splošne gospodarske pogoje. Vendar pa nekateri viri<ref>Milward, Alan S.: ''The Reconstruction of Western Europe 1945-51'' Berkeley, University of California Press, 2006 </ref> trdijo, da je bil doprinos tujega kapitala nepotreben, ker bi si bila Evropa opomogla tudi samo z lastnimi močmi, čeprav počasneje. Po teh trditvah, naj bi hipotetična počasna obnova Evrope dovolila vzporedno sodelovanje z vzhodno Evropo in preprečitev razdora med blokoma.<ref> Hardach, Gerd: ''Der Deutsche Industrie- und Handelskammertag 1861-2011 – Der Spitzenverband der Industrie- und Handelskammern im Wandel der Zeit'', ISBN 978-3-933150-87-5 </ref>

Zanimivo je, da so se glavni načrti Marshallovega programa v daljši dobi le delno uresničili. Akcija, ki se je skrivala za dobrodelnimi nameni, je namreč stremela v glavnem po dveh ciljih, in sicer po izolaciji komunizma in po onesposobljenju Nemčije. Danes ugotavljamo, da si je Nemčija opomogla tudi brez ameriške pomoči, medtem ko je komunistična ideologija zapadla tako propagandi, inkot netudi finančni stiski, če primerjamo Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ter Severno in Južno Korejo. Današnje stanje, ki se v prvem povojnem času seveda ni moglo predvideti, se je izoblikovalo kjub ameriškim posegom.