|
Polmer dvojne vijačnice znaša 1 [[Nanometer|nm]] (ali 10 [[angstrem| A]]), dolžina vijačnice pa je pogojena s številom nukleotidov, pri čemer je dolžina nukleotida 0,33 nm. En obrat vijačnice je dolg 3,4 nm.<ref>{{cite journal | author = Watson JD, Crick FH | title = A Structure for Deoxyribose Nucleic Acid | journal = Nature | volume = 171 | issue = 4356 | pages = 737–738 | year = 1953 | pmid = 13054692 | doi = 10.1038/171737a0 | url = http://www.nature.com/nature/dna50/watsoncrick.pdf | format = PDF | bibcode = 1953Natur.171..737W }}</ref> Najdaljši človeški [[kromosom]] gradi približno 220 milijonov nukleotidov,<ref>{{cite journal | author = Gregory SG, Barlow KF, McLay KE, Kaul R, Swarbreck D, Dunham A | title = The DNA sequence and biological annotation of human chromosome 1 | journal = Nature | volume = 441 | issue = 7091 | pages = 315–21 | year = 2006 | pmid = 16710414 | doi = 10.1038/nature04727 | bibcode = 2006Natur.441..315G |display-authors=etal}}</ref> iztegnjena dvojna vijačnica bi bila tako dolga 73 mm.
Poleg ogrodja iz deoksiriboze in fosfatne skupine sta na dvojni vijačnici opazna tudi mali in veliki žleb. V žlebovih so bolj izpostavljene organske baze, zato se tam nanje lahko vežejo [[encim]]i, ki prepoznajo točno določena zaporedja baz. Veliki žleb je širok 2,2 nm, mali žleb pa 1,2 nm.<ref>{{cite journal | author = Wing R, Drew H, Takano T, Broka C, Tanaka S, Itakura K, Dickerson RE | title = Crystal structure analysis of a complete turn of B-DNA | journal = Nature | volume = 287 | issue = 5784 | pages = 755–8 | year = 1980 | pmid = 7432492 | doi = 10.1038/287755a0 | bibcode = 1980Natur.287..755W }}</ref> Omenjene dimenzije veljajo za obliko B. DNK obstaja v večihveč različnih oblikah ali konformacijah: A, B in Z. Oblika je odvisna od stopnje hidratacije, nukleotidnega zaporedja, stopnje dodatnega zvijanja, modifikacije organskih baz, koncentracije določenih kovinskih [[ion]]ov in poliaminov.<ref>{{cite journal | author = Basu HS, Feuerstein BG, Zarling DA, Shafer RH, Marton LJ | title = Recognition of Z-RNA and Z-DNA determinants by polyamines in solution: experimental and theoretical studies | journal = J Biomol Struct Dyn | volume = 6 | issue = 2 | pages = 299–309 | year = 1988 | pmid = 2482766 | doi = 10.1080/07391102.1988.10507714 }}</ref> Obliki A in B sta desnosučni, Z pa je levosučna, torej je zvita v nasprotni smeri. A-DNK je v primerjavi z B-DNK širša, mali žleb je širši in plitvejši, veliki žleb pa ožji in globji. Oblika A nastane v nefizioloških razmerah, ko je DNK delno dehidrirana, v celici pa lahko nastane pri hibridizaciji DNK in RNK in v DNK-encimskih kompleksih.<ref>{{cite journal | author = Wahl MC, Sundaralingam M | title = Crystal structures of A-DNA duplexes | journal = Biopolymers | volume = 44 | issue = 1 | pages = 45–63 | year = 1997 | pmid = 9097733 | doi = 10.1002/(SICI)1097-0282(1997)44:1<45::AID-BIP4>3.0.CO;2-# }}</ref><ref>{{cite journal | author = Lu XJ, Shakked Z, Olson WK | title = A-form conformational motifs in ligand-bound DNA structures | journal = J. Mol. Biol. | volume = 300 | issue = 4 | pages = 819–40 | year = 2000 | pmid = 10891271 | doi = 10.1006/jmbi.2000.3690 }}</ref> Odseki DNK, ki so kemijsko spremenjeni z metilacijo, lahko zavzamejo obliko Z.<ref>{{cite journal | author = Rothenburg S, Koch-Nolte F, Haag F | title = DNA methylation and Z-DNA formation as mediators of quantitative differences in the expression of alleles | journal = Immunol Rev | volume = 184 | pages = 286–98 | year = 2001 | pmid = 12086319 | doi = 10.1034/j.1600-065x.2001.1840125.x }}</ref> Različne oblike DNK prepoznajo specifični encimi, ki vplivajo na [[gensko prepisovanje]], torej na izražanje genov.<ref>{{cite journal | author = Oh DB, Kim YG, Rich A | title = Z-DNA-binding proteins can act as potent effectors of gene expression in vivo | journal = Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. | volume = 99 | issue = 26 | pages = 16666–71 | year = 2002 | pmid = 12486233 | pmc = 139201 | doi = 10.1073/pnas.262672699 | bibcode = 2002PNAS...9916666O }}</ref>
DNK ima tudi dodatne stopnje zvijanja, podobnega krotovičenju vrvi, bolj znanega pod angleškim izrazom ''supercoiling''.
|
