Temenica (reka): Razlika med redakcijama

[[Porečje]] Temenice je precej nesimetrično in ima večje pritoke le v zgornjem delu, kjer z desne priteka potok Bukovica. Ostale površinske pritoke dobi z leve strani, saj je desna stran porečja v kraški [[Suha Krajina|Suhi krajini]], ki reko napaja šele v spodnjem toku, preko podzemlja. Od kraja [[Breg pri Temenici|Breg]] ima reka številne okljuke in je plitvo vrezana. Pogosto poplavlja, zato je mokrotno dno travnato. Do Trebnjega ima ta vodni tok še nekatere alpske značilnosti, kasneje pridobi že vse značilnosti kraške reke<ref>Novak D. 1960. Temenica. Proteus, 23: 24 – 25.</ref> .

 

 

Povprečni letni [[pretok]] med letoma [[1961]] in [[1990]] za postajo [[Rožni Vrh]] na reki Temenici je 0,9 m³/s. Pozimi lahko precej upade zaradi prevladujočih snežnih padavin in poleti zaradi izhlapevanja. Pretoki nad 2 m³/s in z njimi poplave, se lahko pojavijo ob vsakem letnem času, največji izmerjeni pretok znaša celo 14 m³/s. V Prečni ima srednji letni pretok 4,6 m³/s (najmanjši 0,56 m³/s, največji 21,8 m³/s). Največ vode ima marca (pretok 6,27 m3/s), najmanj avgusta (3,11 m³/s). Tu so v začetku devetdesetih letih spremljali tudi kakovost vode Temenice. Pri kraju [[Štefan]] je bila v 1. do 2. kakovostnem razredu. Za Trebnjem se je poslabšala za cel kakovostni razred in se je uvrščala v 3., občasno v 2.-3. kakovostni razred<ref name="inv">Inventarizacija flore in favne reke Temenice. Končno poroèilo. 1993. Ljubljana. Inštitut za biologijo: 14 str.</ref>. Poleg Temenice napaja kraške izvire v Luknji tudi obsežno kraško zaledje, kar se odraža v močno povečanih pretokih. Tu gre za podzemeljske pritoke iz zahodnih dobrniške in globodolske doline in potokov, ki poniknejo pri [[Karteljevo|Karteljevem]], [[Ponikve|Ponikvah]] in [[Šentjur]]ju. Celotno porečje reke Temenice tako meri več kot 300&nbsp;km².