Voda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 188.230.239.125 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
|||
Vrstica 3:
|- colspan=2 align=center
|-
!
'''Splošno'''
|-
Vrstica 19:
| brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa
|-
!
'''Fizikalne lastnosti'''
|-
Vrstica 40:
| 1,0·10<sup>3</sup> [[kilogram|kg]]/[[meter|m]]<sup>3</sup>
|-
!
'''Termokemijske lastnosti'''
|-
Vrstica 61:
| 41 J/mol·K
|-
!
'''Tveganje'''
|-
Vrstica 76:
| Nenevarna.
|-
!
<p>[[podatki anorganskih tabel|Viri]]
</font>
Vrstica 84:
== Splošno ==
[[Slika:Iceberg_with_hole_near_Sandersons_Hope_2007-07-28_2.jpg|thumb|left|Voda v treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]] - kapljevinskem, trdnem (led) in plinastem (kot nevidna vodna para v zraku). [[Oblak]]i v ozadju so iz drobnih [[kondenzacija|kondenziranih]] kapljic vode.]]
Pri temperaturah večjih od 647 K in tlakih večjih kot 22,064 [[mega|M]]Pa vodne molekule zavzamejo ''superkritično'' stanje, kjer kapljevinske skupine plavajo znotraj parne faze.
Vrstica 111:
== Biološki pomen vode ==
Biološki pomen vode je odvisen od fizikalnih lastnosti vode. Ker ima voda lastnosti topila, ji to omogoča, da je transportno sredstvo za polarne topljence. Primeri tega so spiranje soli v jezera in morja, transport po [[kri|krvi]] in [[limfa|limfi]] v večceličnih živalih ter odstranjevanje odpadkov [[presnova|presnove]] (kot sta [[amonijak]] in [[sečnina]] v [[seč]]u). [[Kohezija|Kohezijske]] in [[adhezija|adhezijske]] lastnosti vode vplivajo na njeno [[viskoznost]], da je primerno mazivo v bioloških sistemih. Primeri tega so sklepna oz. [[sinovialna tekočina]], [[plevralna tekočina]] in [[sluz]]. Sorazmerno šibke posamezne vodikove vezi omogočajo, da se lahko vodne molekule gibljejo, kar omogoča [[osmoza|osmozo]]. Voda je tudi prozorna, zaradi česar prepušča vidno [[svetloba|svetlobo]] in s tem omogoča [[fotosinteza|fotosintezo]] ter z njo povezane prehranjevalne verige.<ref name="pickering">Pickering, W.R. (2002). ''Biologija: Shematski pregledi''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]], str. 8. ISBN 86-365-0190-3</ref>
Velika [[specifična toplota]] omogoča živim organizmom termostabilnost in manjšo občutljivost na poškodbe zaradi sprememb okolne temperature. Visoka [[izparilna toplota]] pa omogoča živim organizmom močno ohlajanje z relativno majhno izgubo vode; tako se ohlajajo [[sesalci]] z [[znojenje]]m, [[plazilci]] s sopenjem ter [[List (rastlina)|listi]] [[rastline|rastlin]] s [[transpiracija|transpiracijo]]. Zaradi hlapnosti voda lahko kroži preko izhlapevanja, transpiracije in [[padavine|padavin]]. Spreminjanja gostote vode ob zmrzovanju omogoča kroženje vode v velikih vodnih kotanjah in s tem kroženje hranilnih snovi.<ref name=pickering/>
| |||