Voda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 4556791 uporabnika Gospodična mična (pogovor) razveljavljena - neurejeno, netočno
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{| width="300" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="background-color: #FFFFFF; margin-left: 10px;"
|+
|+<font size="+1">'''Voda'''</font>
{| class="wikitable"
!
!
!
!
|-
|
|
|
|
|-
|
|
|
|
|-
|
|
|
|
|}
|+<font size="+1">'''Voda'''</font>
|- colspan=2 align=center
|-
! colspanalign="2center" alignbgcolor="center#ffdead" bgcolorcolspan="#FFDEAD2" |
'''Splošno'''
|-
Vrstica 19 ⟶ 41:
| brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa
|-
! colspanalign="2center" alignbgcolor="center#ffdead" bgcolorcolspan="#FFDEAD2" |
'''Fizikalne lastnosti'''
|-
Vrstica 40 ⟶ 62:
| 1,0·10<sup>3</sup> [[kilogram|kg]]/[[meter|m]]<sup>3</sup>
|-
! colspanalign="2center" alignbgcolor="center#ffdead" bgcolorcolspan="#FFDEAD2" |
'''Termokemijske lastnosti'''
|-
Vrstica 61 ⟶ 83:
| 41 J/mol·K
|-
! colspanalign="2center" alignbgcolor="center#ffdead" bgcolorcolspan="#FFDEAD2" |
'''Tveganje'''
|-
Vrstica 76 ⟶ 98:
| Nenevarna.
|-
! colspanalign="2center" alignbgcolor="center#ffdead" bgcolorcolspan="#FFDEAD2" | <font size="-1">Uporabljene so [[enota SI|enote SI]] kjer je bilo možno. Kjer ni drugače navedeno, so mišljeni standardni pogoji.
<p>[[podatki anorganskih tabel|Viri]]
</font>
Vrstica 111 ⟶ 133:
 
== Biološki pomen vode ==
Biološki pomen vode je odvisen od fizikalnih lastnosti vode. Ker ima voda lastnosti topila, ji to omogoča, da je transportno sredstvo za polarne topljence. Primeri tega so spiranje soli v jezera in morja, transport po [[kri|krvi]] in [[limfa|limfi]] v večceličnih živalih ter odstranjevanje odpadkov [[presnova|presnove]] (kot sta [[amonijak]] in [[sečnina]] v [[seč]]u). [[Kohezija|Kohezijske]] in [[adhezija|adhezijske]] lastnosti vode vplivajo na njeno [[viskoznost]], da je primerno mazivo v bioloških sistemih. Primeri tega so sklepna oz. [[sinovialna tekočina]], [[plevralna tekočina]] in [[sluz]]. Sorazmerno šibke posamezne vodikove vezi omogočajo, da se lahko vodne molekule gibljejo, kar omogoča [[osmoza|osmozo]]. Voda je tudi prozorna, zaradi česar prepušča vidno [[svetloba|svetlobo]] in s tem omogoča [[fotosinteza|fotosintezo]] ter z njo povezane prehranjevalne verige.<ref name="pickering">Pickering, W.R. (2002). ''Biologija: Shematski pregledi''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]], str. 8. ISBN 86-365-0190-3</ref>
 
Velika [[specifična toplota]] omogoča živim organizmom termostabilnost in manjšo občutljivost na poškodbe zaradi sprememb okolne temperature. Visoka [[izparilna toplota]] pa omogoča živim organizmom močno ohlajanje z relativno majhno izgubo vode; tako se ohlajajo [[sesalci]] z [[znojenje]]m, [[plazilci]] s sopenjem ter [[List (rastlina)|listi]] [[rastline|rastlin]] s [[transpiracija|transpiracijo]]. Zaradi hlapnosti voda lahko kroži preko izhlapevanja, transpiracije in [[padavine|padavin]]. Spreminjanja gostote vode ob zmrzovanju omogoča kroženje vode v velikih vodnih kotanjah in s tem kroženje hranilnih snovi.<ref name=pickering/>