Drava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Ljudje in reka: slika |
m →Hidrogeografija: posnetek iz Zbirke |
||
Vrstica 44:
Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m<sup>3</sup>/s. <ref name="kolbezen1" /> <ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš. <ref name="geovidiki" /> <ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.'']. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref>
[[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]]
Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m<sup>3</sup>/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža. <ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.'']. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v
V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem.
| |||