Enciklopedija: Razlika med redakcijama

Prvi dve bolj popularni enciklopediji sta se pojavili leta [[1920]] in se imenujeta Harmsworth's Universal Encyclopaedia in the Children's Encyclopaedia. Več izdanih enciklopedij se je v Veliki Britaniji pojavilo predvsem v letih 1950 in 1960, med najbolj znanimi sta bili World Book in Funk and Wagnalls. V drugi polovici 20. stoletja pa so bile pomembne predvsem enciklopedije, ki so se osredotočale na pomembnejše teme. Takšni sta na primer enciklopediji [[filozofija|filozofije]] in [[ekonomija|ekonomije]], ki pa sta za svojo izdelavo potrebovali tudi veliko raziskovalnega dela. Največja pridobitev konca [[20. stoletje|20. stoletja]] pa so bile enciklopedije na CD-ROMih, katerih posebnosti so bila [[geslo|gesla]], ki so vsebovala tudi zvočne in video [[datoteka|datoteke]]. Pomembni predstavnik take enciklopedije je Microsoft Encarta, pomisleki digitalne enciklopedije se kažejo, saj je digitalna enciklopedija z regionalnimi izdajami ponujala pomembne razlike tako v zgodovini kot vsebini.

Nova vrsta enciklopedije je Wikipedija, ki uporablja sodobno [[informacija|informacijsko]] [[tehnologija|tehnologijo]] in možnosti [[svetovni splet|svetovnega spleta]] za kooperativno gradnjo baze znanja. Bistveni element programske [[tehnologija|tehnologije]] je zamisel [[hipertekst]]a in celotna zamisel sodelovalnega urejanja. Pri Wikipediji ni nova le tehnična izvedba enciklopedije, ampak tudi preizkus nove [[diskurz|diskurzivne forme]]. Hipertekst, sistem povezav in multimedijske vsebine so pomembno spremenili dostop do informacij za vse bralce. Pomembni pomisleki glede kognitivnih funkcij učencev tako zaznamujejo nadaljnje premisleke o pomenu enciklopedij za uporabo v pedagoških in nepedagoških procesih.