Wikipedija:Uvod: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m zavihek|Uredi |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Knjiga
| name = Izlet v mrak
| author = [[Pavle Zidar]]
| translator =
| illustrator =
| cover_artist =
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| series =
| subject = slovenski novi roman
| publisher = Založba Lipa
| release_date = 1969
| media_type = tisk
| pages = 165
| isbn =
| oclc =
| preceded_by =
| followed_by =
<!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo-->
| cobiss = 1465608
| predmetne-oznake =
| udk = 821.163.6-311.2
}}
'''Izlet v mrak''', delo [[:w:sl:Pavle Zidar|Pavla Zidarja]], je slovenski [[novi roman]] (fr. ''[[:fr:nouveau roman|nouveau roman]]''). Roman ni deljen na poglavja, v branje pa nas uvede citat [[:w:sl:Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]]. Obsega 29.000 besed na 165 straneh, izšel pa je leta 1969 pri založbi Lipa {{COBISS|ID=1465608}}.
== Zgodba ==
Starejša zakonca Jozef in Zina se odpravljata spat. Zina se ob pogledu na sliko spominja svojih najstniških let ob Sori, pred očmi se ji prikaže spomin na njenega fanta. Mož Jozef se medtem umiva v kopalnici. Zina ga opazuje in se zave, da sta že zelo stara. Gresta v posteljo, žena ga večkrat vpraša, če je vse zaklenjeno. Mož kmalu zaspi, a v njegovo zavest se živo vrnejo vojni spomini izpred petintrideset let. Vmes se mu prikazujejo erotični trenutki. Zina medtem bere časopis. Nato mu pove, da je hčerki povedala, da jo je hotela splaviti, zato je hčerka zdaj brez srčne kulture in ju ne spoštuje. Ob tem se natančno spominja, kako je šla splavit k bratu. Njene misli se vrnejo v čas, ko sta se z Jozefom spoznala, kako ga je predstavila materi in kako je spočela hčerko Nanico. Mož Jozef je smrčal. Tudi ona zaspi, vendar le za hip, saj jo prebudi mož, ki je v spanju grabil njeno blazino. Jozef sanja o vojni, partizanih in izdajalcih. Ko se zbudi, prekolne te sanje in se sprašuje, kdo je bil v sanjah: ali partizan ali izdajalec. Sprašuje se, zakaj klanje, za smrt ni nobenega pravega vzroka ali razlage. Ugotavlja, da je pravir vsega beseda, glas in misel. Z mislimi se vrne v leto 1945. Izdajalci slovenskega naroda spijo v šotorih, na povelje streljajo. Tudi Jozef strelja. Pred očmi se mu pokaže otrok, ki ga ne ustreli, čeprav je dobil ukaz. Prebudi se, v prsih ga je peklo in bolelo. Opazuje spečo ženo in se sprašuje, kdo sploh je. Iz nje je dihalo sporočilo, da je njegova Smrt. Premišljeval je o njej, zakaj ni hotela otrok, saj je otrok nadaljevanje para, je regeneracija človeštva. Ona ni živela po biblijskih načelih. Rodila je hčerko, a se ji je zdelo, da ta otrok nima prostora na tem svetu, saj je Jozef v Satanovih rokah in hčerka je rasla v Satanovem naročju. Jozef primerja ribje življenje z ljudmi, narodi. Od majhnih narodov (rib) živijo veliki. Amerikanec in Rus nas požreta. Jozef pogleda ženo in ugotovi, da je mrtva, da je postala NIČ in da je svoboden.
Hčerka ga ni hotela vzeti k sebi, zato je samotaril in zažigal ženine obleke. Zanj je bil to najlepši dan. Na obisk prideta vnukinja in njena prijateljica. Vprašali sta ga za mnenje o samomorih. Jozef jima odgovori, da je človekovo življenje potrebno razstaviti na prafaktorje, da dobimo enoto, iz katere vse izhaja. Jozef je utrujen in izgubljen. Hčerka ga je prisilila, da se je poročil z vdovo Mimi, ki ga je poklicala z imenom Jože. Takrat je začutil spremembo, Zinin Jozef je bil s tem uničen. Mimi pove, da je bila Zina hudič in ne človek. Neko noč v sanjah sliši glas vnukinje, ki pravi, da se je obesila. Ko je v snu obnavljal zgodbo za zgodbo svojega strašnega bivanja, je zagledal svetlobo. Ko se je zbudil, je odšel v kopalnico in si je prerezal žile. Ko ga je Mimi videla mrtvega, se je spraševala, kdo pravzaprav je. Vzela je noževo sled in si jo zasadila v Jozefovo prisotnost v sebi.
== Kritika, literarna zgodovina ==
Motiv Izleta v mrak je življenje vsakega človeka, ki išče pot k sebi. Prikazuje usodo človeka, ki v bistvu ni nikoli on sam, čeprav po tem ves čas hrepeni. Zidar v delu prikazuje življenje, ki vodi v deviacijo in ne v evolucijo. Pisec vzbuja v bralcu neki drug svet, ki je poln teme in groze. Predstavi podoben svet, kakršnega je slikal pred njim Cankar po načelu "slikal sem noč ..." V posvetilu pisec navaja konkretno smrt nedolžnega otroka, ki naj "preglobi naše sne, naša čustva in misli, naša dejanja", da bi tako postali znova "pločevinasto deblo", s katerim je človeštvo nekoč izgubilo stik. Medčloveški odnosi vodijo v brezizhodnost in samomor. Avtor si ves čas prizadeva, da bi prišel do človekovega smisla v družbi. To želi storiti z besedo, ki je zanj sakralnega pomena, in s stilom: razpad objektivnega sveta, ki je prikazan s številnimi monologi in dialogi, klasična epika razpada, metafora je izredno lirična. (Horvat 1970: 555-57)
== Literatura==
*[[:w:sl:Helga Glušič|Helga Glušič]]. ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, 1996.
*[[:w:sl:Franc Zadravec|Franc Zadravec]]. ''Slovenski roman 20. stoletja''. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997.
* Jože Horvat. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJDF0XER Pavle Zidar, Izlet v mrak.] ''Sodobnost'' xx/xx (199?).
[[Kategorija:Dela leta 1969]]
[[Kategorija:Pavle Zidar]]
▲[[Kategorija:Pomoč za Wikipedijo]]
| |||