Astrid Lindgren: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba|image=Lindgren 1960.jpg|caption=Astrid Lindgren (ok. 1960)}}

'''Astrid Lindgren''', je po vsem svetu znana švedska mladinska pisateljica, rojena* [[14. november]] [[1907]], [[Vimmerby]], [[Småland]], [[Švedska]], † [[28. januar]] [[2002]], [[Stockholm]], Švedska.

Njene knjige prevedene v več kot petdeset jezikov in njeno razposajeno ''Piko Nogavičko'' poznajo otroci na vseh celinah. Tudi njene kasneje napisane povesti so zelo priljubljene, na primer knjiga o ''Bratih Levjesrčnih'', ki je bolj podobna pravljici v klasičnem smislu s fantastičnimi, grozljivimi in romantičnimi prvinami in s poudarkom na boju med dobrim in zlom. Nekaj teh prvin je tudi v ''Ronji, razbojniški hči'', čeprav so človeški liki v njej bolj sodobno psihološko niansirani.

Rodila se je v kmečki [[družina|družini]]. Od leta [[1946]] do leta [[1970]] je bila [[urednik|urednica]] za mlade v ugledni švedski založbi. Napisala je preko 30 del za mladino, pisanih realistično in z bogato fantazijo.

Leta [[1958]] je postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo ''[[Hans Christian Andersen (nagrada)|Hans Christian Andersen]]''.

Leta [[1914]] je prvič prestopila prag Vimmerbyske [[osnovna šola|osnovne šole]]. Tam je preživela lepe in tudi manj lepe šolske dni. Svoj zaključni izpit je opravila z dobrimi rezultati, njen najboljši predmet je bil [[švedščina]]. Pri trinajstih letih se je odločila, da nikoli ne bo postala pisateljica. V to je verjela dolgo časa, a kasneje se je obrnilo čisto drugače. Osnovno šolo je končala leta [[1923]], že leto kasneje pa je dobila službo pri Vimmerbyski časopisni hiši.

Pri osemnajstih letih se je preselila v švedsko prestolnico Stockholm, da bi se izšolala za [[tajnica|tajnico]]. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža Stura. Leta [[1926]] je rodila prvega otroka – sina Larsa za katerega so nekaj časa skrbeli starši, saj je ona še študirala. Poročila se je leta [[1931]] in tako dobila priimek Lindgren, pod katerim jo še danes poznamo. Čez tri leta je rodila še svojega drugega otroka, tokrat hči Karin.

Ko je pri sedemintridesetih letih padla po ledu in si zvila [[gleženj]], je bila kot prikovana na [[postelja|posteljo]] in ni imela česa početi. Takrat je začela zapisovati dogodivščine o Piki Nogavički. Pika je bila sicer v njenih mislih rojena že leta [[1941]], vendar njenih dogodivščin nikoli ni spravila na [[papir]]. Do tega jo je pripravila šele nesreča in hčerka, ko je zbolela za [[pljučnica|pljučnico]]. Sprva je bil rokopis zavrnjen, tako je Pika Nogavička izšla kot drugo književno delo Astrid Lindgren leta [[1945]] pri ugledni založbi [[Raben in Sjörgen]], kjer je tudi dobila prvo nagrado z imenom Rabén & Sjögren's Best Children's Book Competition. Tam se je nato tudi zaposlila. Do leta [[1948]] sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na [[ladja|ladjo]] in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka. Po začetnih težavah s kritiki je Pika končno zmagala, to zaslugo pa je imela seveda Astridina največja in najbolj pomembna skrivnost. To pa je bila, da se je spominjala, kako je biti otrok, zato je tudi lahko pisala knjige za otroke, kakršna je sama nekoč bila. V knjigah je tudi obsojala vsako nasilje, najbolj ostro pa nastopala proti nasilju odraslih nad otroki.

Astrid Lindgren je svoje knjige namenjala otrokom v tolažbo in zabavo, obenem pa upala, da bodo njene knjige prispevale k bolj zavzetemu odnosu do otrok. Leta [[1955]] je izdala knjigo [[Bratec in kljukec s strehe]], leto kasneje pa knjigo [[Erazem in potepuh]].

Leta [[1958]] je bila druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo in prejela je knjižno nagrado [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]]. Nekaj let kasneje je izdala svojo knjigo [[Emil iz Lönneberge]]. Leta [[1970]] se je pri založbi Raben in Sjörgen upokojila. Tri leta kasneje je prejela nagrado Lewis Carroll Shelf Award za knjigo Pika Nogavička. Istega leta je izdala tudi knjigo [[Brata levjesrčna]]. Dobila je tudi nagrado International Book Award od [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESC]]-a. Leta [[1981]] je izdala knjigo [[Ronja, razbojniška hči]] in za to knjigo dobila nagrado Mildred Bitchelerd Award.

Leta [[1987]] je izjavila: »Da bi pisali knjige za otroke, sploh ni pomembno imeti lastnih otrok, le sami smo morali biti nekoč otroci in moramo se spominjati, kako je takrat bilo.«

Leta 1997 je Astrid praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Takrat je bila na Švedskem tudi izbrana za najpopularnejšo osebo leta. Umrla je visoke starosti, [[28. januar]]jajanuarja [[2002]] v Stockholmu v 94. letu starosti. Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren, ki ima največji denarni sklad med nagradami za otroško literaturo.

* ''[[Pika Nogavička]]'' (''Pippi Långstrump'') ([[1945]]-[[1948]])

* ''Detektivski mojster Blomkvist'' (''Mästerdetektiven Blomkvist'') ([[1946]])

* ''Bratec in Kljukec s strehe'' (''Karlsson på taket'') ([[1955]])

* ''[[Erazem in potepuh]]'' ([[1956]])

* ''Emil iz Lonnenberge'' (''Emil i Lönneberga'') ([[1963]])

* ''[[Brata levjesrčna]]'' (''Bröderna Lejonhjärta'') ([[1973]])

* ''[[Ronja, razbojniška hči]]'' (''Ronja rövardotter'') ([[1981]])