|
== Opis ==
Divji petelin je največji med vsemi kurami. Samec meri od 74 do 90 cm v dolžino in doseže do 5 kg teže, samica pa je kot pri ostalih kurah za tretjino manjša, v dolžino meri med 54 in 63 cm. Težka je do 3 kg. Samca je ravno zaradi velikosti nemogoče zamenjati za katero drugo kuro. Ima razmeroma dolg [[rep]], dolg vrat, njegovo perje pa je temno z vijoličastim pridihom. Zelo opazna je polkrožna bela pika na bazi [[krilo|krila]] in živordeča kožna guba (t.i. »roža«) nad očesom, ki izgleda kot obrv. Močan, vidno ukrivljen [[kljun]] je bledorumene barve. Pri vzletu je zelo glasen, sicer pa leti s hitrim, enakomernim zamahovanjem kril, ki ga prekinja z [[jadranje]]m. Dolg vrat in rep dajeta vtis, kot da so krila razmeroma majhna.
[[Slika:Auerhuhn1.jpg|thumb|left|Samica]]
Samico je prav tako težko zamenjati s samicami drugih kur, saj je bistveno večja celo od samice [[ruševec|ruševca]]. Od nje se poleg po velikosti loči tudi po rjavo-oranžnem perju na [[grlo|grlu]] in zgornjem delu prsi. Po ostalih delih telesa je grahasta, nekoliko bolj blede barve kot samica ruševca, rep pa je daljši in bolj zaokrožen.
[[Slika:Grand Tétras MHNT.jpg|thumb |''Tetrao urogallus urogallus'']]
Divji petelin je znan predvsem po samčevem dvorjenju. Samci se spomladi zberejo na skupni jasi - »rastišču«, se postavijo na izpostavljeno mesto, razširi rep in poje značilen napev, sestavljen iz dveh delov, ki ju opisujemo kot »klepanje« in »brušenje«. Znano je, da se med »brušenjem« ne odziva na dogajanje v okolici, kar so izkoriščali [[lovec (oseba)|lovci]], da so se mu približali na ustrezno razdaljo za strel. Sicer je zelo plašen. Samica po parjenju zgradi skromno [[gnezdo]] na tleh in vanj izleže 6 do 10 [[jajce|jajc]], iz katerih se po štirih tednih izležejo mladiči. Divji petelin je izrazit [[rastlinojed]], le mladiči za svoj razvoj prvih nekaj tednov potrebujejo hrano z veliko [[beljakovina]]mi in lovijo [[žuželke]].
== Življenjski prostor in razširjenost ==
Življenjski prostor divjega petelina so zreli borealni gozdovi z veliko podrasti. Predvsem pozimi so odvisni od iglic in poganjkov [[iglavci|iglavcev]], zato jih največkrat najdemo v [[iglasti gozd|iglastih gozdovih]]. Preferira sestoje vrst z veliko jagodičevja in sočnimi poganjki, poleg prevladujoče [[smreka|smreke]] še [[Jelka (drevo)|jelko]], [[bukev]], [[rdeči bor]] ali druge [[listavci|listavce]]. V mladih gozdovih ima zaradi gostega rastja težave z letenjem, zato se takšnih sestojev izogiba. Zaradi teh značilnosti je uporaben kot [[bioindikator]] zdravega starega gozdnega [[ekosistem]]a in visoke stopnje [[biodiverziteta|biodiverzitete]].<ref name="Storch">Storch I. (2000): ''Grouse Status Survey and Conservation Action Plan 2000–2004''. – [[IUCN]], WPA/[[BirdLife]]/SSC
Grouse specialist Group, Cambridge.</ref>
Živi po vsej [[Evropa|Evropi]] vključno z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] (razen [[Irska|Irske]], kjer je bil iztrebljen) in [[Osrednja Azija|osrednji Aziji]] do [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je razširjen na višinah med 600 in 1500 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]] v [[Alpski svet|alpskem svetu]] ter gozdnatih [[planota]]h na [[Notranjska|Notranjskem]], [[Ribnica|Ribniškem]], [[Snežnik]]u in v [[Zasavje|Zasavju]]. Na teh nadmorskih višinah v Sloveniji prevladuje mešani gozd, zato ga kljub temu da preferira iglaste gozdove največkrat najdemo v tem [[habitat]]u.
[[Slika:Auerhahn-balz.jpg|thumb|220px|Samec med dvorjenjem]]
== Ogroženost in varstvo ==
Divji petelin ima obsežno območje razširjenosti v Evropi, veliko med 1 in 10 milijonov kvadratnih kilometrov, kjer živi populacija, ki šteje med 1,5 in 2 milijona osebkov. V zadnjem času opažajo rahel upad številčnosti, vendar ne dovolj da bi ga smatrali za ogroženo vrsto. Po kriterijih [[IUCN]] tako sodi med [[najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožene vrste]]. Ogrožen je lokalno, predvsem zaradi izgube ustreznih habitatov in vedno toplejšega podnebja. Ponekod, predvsem v [[Zahodna Evropa|Zahodni]] in [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] je lokalno iztrebljen.
V Sloveniji je bil še do pred kratkim cenjena lovska trofeja, zdaj pa je vse leto zaščiten po ''Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah''<ref>{{navedi splet
|title=Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah,
|publisher=Register predpisov Slovenije
|date=20. nov. 2006
|url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED2386.html}}</ref>. Ogroža ga predvsem izguba habitatov zaradi povečanega izkoriščanja gozdov od prve polovice 20. stoletja dalje in ponovnega naseljevanja avtohtonih listavcev; ocenjujejo, da na slovenskem gnezdi le še 300 do 600 parov.
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* {{IUCN2007|assessors=BirdLife International|year=2004|id=47085|title=Tetrao urogallus|downloaded=19.4.2008}}
* Mullarney K. s sod. (1999). ''Birds of Europe''. Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8
* Sket B. s sod (ur.) (2003). ''Živalstvo Slovenije''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0410-4 {{COBISS|ID=123099392}}
* Sovinc A. (1994). ''Zimski ornitološki atlas Slovenije''. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0160-1 {{COBISS|ID=44945664}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Tetrao urogallus}}
{{ikona sl}}
* [http://www.ptice.org/?action=ptica&level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=ptica&bird_id=95 Divji petelin] na straneh [[DOPPS]]
* [http://ld-trnovski-gozd.si/divji_petelin.html Divji petelin] na straneh LD Trnovski Gozd
* [http://www.petelin.info/ www.petelin.info]
{{ikona en}}
* [http://www.aigas.co.uk/Capercaillie-ecology-g.asp Ekologija divjega petelina] na straneh Aigas Field Centre (Škotska)
[[Kategorija:Kure]]
| 