Mustafa Kemal Atatürk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Zeleni (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 45:
[[Slika:Atatürk.jpg|thumb|right|250px|Mustafa Kemal Atatürk]]
Mustafa Kemal se je začel zelo zgodaj ukvarjati z politiko, k temu pa ga je spodbudila beda, v kateri so živeli številni prebivalci Turčije. Skupaj s somišljeniki je organiziral uspešno vstajo in tako dosegel odstop sultana in delovanje parlamenta. Po vojni je nasprotoval zavezniškemu razkosanju Turčije in Turke pozval k boju. Svoje velikopotezne reforme je lahko začel izvajati šele, ko je prišel na predsedniški položaj. Leta [[1924]] so z ustavo potrdili šest načel njegove politike o moderni turški državi, ki so kmalu postale znane kot »''kemalizem''« oz. nacionalizem, sekularizem in modernizem. Ti naj bi zagotovili, da sta država in vera strogo ločeni, to pa je pomenilo tudi ukinitev [[sultanat]]a in [[kalifat]]a. Načela republikanizma, [[popularizem|popularizma]] in etatizma pa so zahtevala, da interese ljudstva zastopa ljudska stranka in da gospodarstvo vodi država. To politiko je spremljalo še več drugih novosti, ki jih je uveljavil z diktatorskimi pooblastili, te novosti pa so popolnoma in trajno spremenile podobo Turčije. Tako so leta [[1926]] uvedli [[civilno pravo]], ki je nadomestilo [[šeriatsko pravo]]. [[25. november|25. novembra]] [[1925]] je izdal zakon o pokrivalih, ki je predpisoval nošenje pokrival zahodnega tipa. Prav tako je bilo ženskam prepovedano zakrivanje obraza s [[feredža|feredžo]], čas, koledar in merske enote pa so prilagodili mednarodnim standardom. Predsednik je leta [[1928]] namesto arabske abecede uvedel latinsko, leta [[1932]] pa je bila razglašena enakopravnost žensk, pričela se je tudi reforma univerze. Istega leta je Turčija postala članica [[Društvo narodov|Društva narodov]]. Le-ta je predstavil petletni načrt za industrijski razvoj, uzakonil pasivno in aktivno volilno pravico za ženske, leta [[1934]] pa uvedel še uporabo družinskih imen in priimkov. Njegova smrt je pomenila hud udarec njegovemu režimu, ki se je izkazal kot zelo obstoječ, saj je kljub velikemu pritisku zaveznikov in sil osi preživel posledice II. svetovne vojne.
 
==Bolezen in smrt==
 
Med letom 1937 postane zdravje vedno bolj vidna težava, ki se še poslabša v letu 1938. Po zdravljenju v Instanbulu je jasno, da gre za cirozo jeter. Četudi vztraja pri sicer običajnem načinu življenja, umre 10. novembra 1938.<ref>[http://www.turizm.gov.tr/TR/Genel/BelgeGoster.aspx?F6E10F8892433CFFAAF6AA849816B2EF62979E318A6960C3 Atatürk'ün Hayatı] (Atatürk's Life). [[Ministry of Culture and Tourism (Turkey)]] {{tr icon}}.</ref>
 
Atatürkovo truplo je bilo sprva zakopano v etnografski muzej Ankare, a so ga po petnajstih letih prenesli v posebej veliki mavzolej <ref name=burial>{{cite news|title=The Burial of Atatürk|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,860125,00.html|work=Time Magazine|pages=37–39|date=23 November 1953|accessdate=7 August 2007}}</ref> [[Anıtkabir]].
 
V svoji oporoki je Atatürk prenesel vse svoje imetje Republikanski ljudski stranki pod pogojem, da z obrestmi stranka vzdržuje njegovo sestro in njegove posvojence in financirajo višjo izobraževanje otrok s kraja İsmet İnönü. Preostanek obrestnih prihodkov se zapusti Turški ligi in Turškem društvu zgodovinarjev.
 
 
== Glej tudi ==