Vinko Kastelic: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 10:
Pod vtisom vesti o številnih umorih s strani OF je Vinko Kastelic svojo slutnjo prihajajočih dogodkov podal v dnevniškem zapisu z dne 29.03.1942, dobre tri mesece pred smrtjo: <ref> Časnik ''Slovenec'', »Obletnica smrti kaplana g. Vinkota Kastelica«, Ljubljana, 1943 </ref>
{{quote| '' Rad bi dal svoje mlado življenje v spravo, da bi tako olajšal in skrajšal trpljenje drugih, tako nedolžnih, kakor tudi krivcev. Nedolžnih, ker niso krivci, krivcev pa zato, da bi se spreobrnili, da bi jih – te Savle – Bog pahnil s konja, ne v svojo in drugih pogubo, ampak v božansko ponižanje: da bi preganjalci božji postali častilci. Vse to sem pripravljen radovoljno sprejeti, da bi tudi sam dobil polnost.'' }}
Tudi v šentjernejski dolini so začele kmalu zatem pod sumljivimi obtožbami padati prve civilne žrtve: Janez Zagorc iz Gorenje Stare vasi, Anton Plantan iz Vrha, brata Franc in Jože Kromar iz Roj, mati in hči Marija in Vida Zagorc iz Št. Jerneja, občinski tajnik Lojze Šetina, 19-letni Vinko Frankovič... <ref> Janko Maček, ''Kaplan Vinko Kastelic in Katoliška Akcija'', Revija Zaveza, št.29 </ref> V odziv na nasilje OF so se začele v okviru [[Slovenska Zavezazaveza|Slovenske Zaveze]] pobude o oblikovanju nekomunističnega, demokratičnega odpora proti okupatorju. V maju 1942 je bila tako ustanovljena skupina takoimenovane »nacionalne ilegale«, zamišljene kot veje legitimne odporniške [[Jugoslovanska vojska v domovini|JVvD]], ki je s svojo aktivnostjo začela – vzporedno s partizani - na nedostopnih [[Gorjanci|Gorjancih]]. Kaplana Kastelica so kasneje partizani dolžili novačenja šentjernejskih fantov za to nekomunistično protiokupatorsko enoto, čeprav ni povsem jasno, ali je imel z njo kakršnokoli povezavo. Vsekakor je znano, da je bil Kastelic goreč in javen nasprotnik komunizma, ter da je predvsem mladino vztrajno odvračal od komunistične ideologije.
== Ugrabitev Jožeta Luzarja, Toneta Krhina in Janeza Guština==
Konec junija 1942 so partizani ugrabili 3 člane Katoliške Akcije iz šentjernejske doline: Janeza Guština, 21, iz [[Gorenje Mokro Polje|Gorenjega Mokrega Polja]], Jožeta Luzarja, 33, iz [[Dolenji Maharovec|Dolenjega Maharovca]], in Toneta Krhina, 29, iz [[Dolenje Gradišče pri Šentjerneju|Dolenjega Gradišča]]. <ref> Časnik ''Slovenec'', »Zagrizeni sovražniki vere in naroda«, Ljubljana, 1942 </ref> Pod izmišljenimi obtožbami ovaduštva so jih več dni mučili in zasliševali. Guštinov oče je preko znanca partizana skušal izvedeti, ali je njegov sin še živ, in dobil odgovor: »''Je še živ, a je tako razbit, da takega ne bodo dali nazaj.''« <ref> ''Palme Mučeništva'', [[Mohorjeva Družba]], [[Celje]], 1994 </ref> Kot njihov duhovni voditelj se je kaplan Kastelic čutil osebno odgovornega za usodo treh fantov in se skušal izpogajati za njihovo izpustitev. V svojem dnevniku nekaj dni pred smrtjo je zapisal: