Anton Bonaventura Jeglič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 21:
[[Bogoslovje|Bogoslovje]] je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil [[1873]] posvečen; nato je do [[1876]] študiral bogoslovje še na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]]. Po vrnitvi v domovino je bil [[kurat]] v ženski [[kaznilnica|kaznilnici]], nato je šel na študijsko potovanje po [[Nemško cesarstvo|nemških]] in [[Kraljevina Italija|italijanskih]] [[univerza]]h, nakar je bil podvodja in predavatelj na [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskem semenišču]]. Leta [[1881]] je postal [[profesor]] [[dogmatika|dogmatike]] na ljubljanskem bogoslovju, [[1882]] pa je bil imenovan za [[kanonik]]a [[vrhbosanski kapitelj|vrhbosanskega kapitlja]] v [[Sarajevo|Sarajevu]].
Leta [[1898]] je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Bil je narodno zaveden in odločen bojevnik modernega katoliškega gi, s. 2.ja. Slovensko katoliško prenovo je pojmoval široko na vseh področjih življenja. Močno je podpiral kmečko [[zadružništvo|zadružništvo]]. Na njegov predlog in z njegovo pomočjo je bila v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu]] postavljena prva popolna slovenska gimnazija. Bil je vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od [[1898]] do [[1930]]. Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Za [[Katoliška narodna stranka|Katoliško narodno stranko]] (nato [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]) je bil odločilna avtoriteta. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v sporu med starini in mladini v SLS slednjim pomagal do zmage in s posebno deklaracijo [[1917]] podprl politiko t. i. [[
Leta [[1930]] se je upokojil in se kot naslovni [[nadškof|nadškof]] garelski umaknil v [[Gornji Grad]], [[1932]] pa v [[Stična|Stično]].
|