Aljažev stolp: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
Vrstica 37:
== Zgodovina ==
 
Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes pozna pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer), kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu. [[Jakob Aljaž]], župnik na Dovjem, je med svojim službovanjem začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Temu se je skušal upreti tako, da je od dovške občine za en [[goldinar]] kupil [[Topografski vrh|vrh]] [[Triglav]]a (16 m<sup>2</sup>).<ref>{{navedi revijo |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:20487 |first=Peter |last=Mikša |title=Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne |language=Slovene |trans_title=National Battles in Mountaineering in the Slovene Lands Until World War I |journal=Zgodovina za vse: vse za zgodovino |issn=1318-2498 |pp=65–68}}</ref> Načrtoval in financiral je majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postavilizdelal [[Anton Belec]] iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so tehtali od petnajst do dvajset kilogramov. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Pri postavljanju stolpa so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar - Požganec, Tomaž Košir - Kobar in Andrej Belec s pomočnikomsvojima delavcema. Delo so opravili 7. avgusta8. 1895 v petih urah, za izdelavo in postavitev pa je Jakob Aljaž odštel 300 goldinarjev.<ref name=":0">Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895. Navzoči so bili Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner ter Aljaževa pomočnika Janez Klinar - Požganc in Tomaž Košir - Kobar.'' »Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom in otvoritev je bila končana,«'' se je Aljaž, ki naj bi takrat pel kleče, objemajoč stolp in s solzami v očeh, spominjal odprtja.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik Aljažev stolp in Jakob Aljaž&nbsp;: najvišji posestnik]. ''SLO'', ISSN 2350-4641, feb. 2015, št. 5, str. 30-35, ilustr.</ref><sup> </sup>Napis Aljažev stolp na stolpu je bil prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici.
 
Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram. Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo. V stolp je dal namestiti kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal slikar [[Marko Pernhart]]. Ko je ta izginila, jo je zamenjala panorama [[Vinko Mazi|Vinka Mazija]]. V stolp je dal Aljaž postaviti tri okrogle stole, dva samovara, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter posodo špirita za samovar. V Stolpu pa je bila tudi spominska knjiga.<ref name=":0" />
 
Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji stolpa uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, a se je Aljaž obtožbam uprl.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik Aljažev stolp in Jakob Aljaž]<span>&nbsp;</span>: najvišji posestnik. ''SLO'', ISSN 2350-4641, feb. 2015, št. 5, str. 30-35, ilustr.</ref> Obravnava je traja pol leta, zasliševali pa so kmete, planice, lovce in vodnike. Aljaž je trdil, da je civilni inženir postavil na vrhu Triglava leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena. Njegovo zgodbo sta potrdila tudi Janez Klinar - Požganc in Gregor Legat. To so potrdili tudi na sodišču. Dogovorili pa so se, da se pod stolp zakoplje škatlo s pergamentom, ki bo služila kot resnična triangulacijska točka. Tako pa bi prešel stolp pod cesarsko varstvo. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp Slovenskemu planinskemu društvu.<ref name=":0" />
 
Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Opremljen je s [[strelovod]]om. Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za [[kulturni spomenik državnega pomena]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199981&stevilka=3862 Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena], [[Uradni list Republike Slovenije]], 5. oktober 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.</ref>, kmalu zatem pa je postal last države.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199989&stevilka=4260 Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL)], [[Uradni list Republike Slovenije]], 4. november 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.</ref>