Redakcija: 13:16, 1. januar 2015 uredi Archangel (pogovor \| prispevki) Administratorji 14.881 urejanj m -- neprosta slika ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:18, 10. junij 2015 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 6: ==Sestava== Prvi mehčalci so se razvili v začetku 20. stoletja, da bi preprečili grob občutek [[bombaž]]a, ki nastane po sušenju. Bombažni mehčalci so običajno temeljili na [[Emulzija\|emulziji]] vode in mila, oljčnega [[olja]], koruznega olja ali olja iz [[loj]]a. Sodobni mehčalci tkanin ~~ponavadi~~po navadi temeljijo na kvarterni amonijevi [[sol]]i z eno ali dvema dolgima alkilnima verigama. Ta tipična spojina je dipalmitoiletil hidroksietilmonijev metosulfat.<ref>{{cite web\|url=http://www.henkelconsumerinfo.com \|title=Main \|publisher=Henkelconsumerinfo.com \|date= \|accessdate=2009-06-04}}</ref> Druge kationske spojine izhajajo iz imidazola, nadomestnih aminskih soli, kvarterne amonijeve soli ali alkoksa. V začetnih formulacijah je bila ena izmed naj pogosteje uporabljenih spojin dimetil amonijev klorid (DHTDMAC). Anionski mehčalci in antistatična sredstva so lahko naprimer tudi [[sol]]i monoestrov in diestri fosforjeve kisline in maščobnih alkoholov. Ti se pogosto uporabljajo skupaj s konvencionalnimi kationskimi mehčalci. Kationski mehčalci so nekompatibilni z anionsko površinsko aktivnimi snovmi. Mehčalne [[Spojina\|spojine]] se razlikujejo v afiniteti do različnih materialov. Nekateri so boljše za vlakna na osnovi [[Celuloza\|celuloze]], drugi pa imajo večjo afiniteto do hidrofobnih [[material]]ov kot so [[najlon]], polietilen, poliakrilnitrilina, itd. Novi mehčalci so sestavljeni iz spojine na osnovi [[silikon]]a, ki deluje tako da navlaži vlakna. Prav tako se uporabljajo tudi [[derivat]]i, ki vsebujejo funkcionalne skupine amid ali [[amin]]ov. Te skupine pomagajo mehčalcem da se bolje vežejo s tkaninami. Ker so mehčalci sami pogosto hidrofobne narave, se pogosto pojavljajo v obliki emulzije. V zgodnjih formulacijah, so se [[mila]] uporabljala kot [[emulgator]]ji. Emulzije so običajno motne mlečne [[Tekočina\|tekočine]]. Obstajajo pa tudi mikroemulzije kjer so [[Kapljica\|kapljice]] hidrofobne faze bistveno manjše. Prednost mikroemulzije je povečana sposobnost manjših delcev, da prodrejo v vlakna. Drug pristop je z uporabo [[polimerna mreža\|polimerne mreže]].

Mehčalec: Razlika med redakcijama