Nizozemska vzhodnoindijska družba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
pravopis |
||
Vrstica 32:
==Kolonija v Afriki==
Že leta 1598 si je nizozemska mornarica zagotovila premoč nad portugalsko v [[Gvinejski zaliv|Gvinejskem zalivu]] v zahodni Afriki in začela obvladovati trgovino z gvinejskim zlatom in slonovo kostjo. Leta 1611 je na [[Zlata obala|Zlati obali]] zgradila trdnjavo Nassau (Mourée), ki je postala postajališče nizozemskih ladij in zbirališče blaga, ki je čakalo na
Za potrebe plovbe v Indijo je Družba leta 1652 (ob izbruhu prve angleško-nizozemske vojne) ustanovila kolonijo na jugu Afrike. Tu so se ladje oskrbovale z vodo, hrano in drugimi potrebščinami (v obdobju 1652-1700 se je tu ustavilo povprečno po 33 ladij letno in v obdobju 1715-1740 po 69 ladij letno<ref> Israel, stran 938</ref>). Družba je leta 1680 privabila nizozemske kmete, ki so pridelovali hrano, in tako je postala [[Južna Afrika]] (poleg Nove Nizozemske, danes New York) edina nizozemska kolonija, kjer so belci delali s svojimi rokami. Leta 1685 je bilo tu že 100 belih družin. Nizozemska reformirana cerkev jih je razdelila v tri kongregacije ([[Cape Town]], Stellenbosch, Drakenstein) s cerkveno oskrbo, šolami in dobrodelnimi organizacijami. V 1690-tih letih so pridelali že toliko pšenice, da so jo izvažali v Batavijo. Tedaj so si že pomagali s črnimi sužnji (leta 1711 je bilo črncev že približno toliko kot belcev). V 1680-ih so privabili nekaj sto [[Hugenoti|hugenotskih]] pribežnikov, ki pa so se kmalu asimilirali, ker jim niso priskrbeli francoskih šol in verske oskrbe. Tako kot v Republiki Nizozemski je bila tudi v Južni Afriki in v oporiščih v Indiji javno dovoljena le nizozemska reformirana cerkev (izbira osebne veroizpovedi pa je bila svobodna).
| |||