Redakcija: 15:00, 8. marec 2015 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj ods. Link FA/GA ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:30, 16. maj 2015 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.678 urejanj m m/dp Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Statístična mehánika''' obravnava isto področje kot [[termodinamika]], vendar z mikroskopske plati. Obravnava sisteme zelo velikega števila [[atom]]ov, [[molekula\|molekul]] ali [[osnovni delec\|osnovnih delcev]], za katere veljajo osnovni zakoni [[mehanika\|klasične]] ali [[kvantna mehanika\|kvantne mehanike]], pri obravnavanju tako velikega števila delcev pa si pomaga s prijemi [[statistika\|statistike]]. Statistična mehanika tako [[fenomenologija\|fenomenološke]] zveze termodinamike pojasni kot naravno posledici delovanja zelo velikega števila delcev, za katere veljajo zakoni mehanike. Tako lahko, na primer, na osnovi podatkov o posamezni molekuli, pridobljenih s [[spektroskopija]] napove makroskopske lastnostni snovi. Glede na to, ali se sistem ~~opišemo~~opiše klasično ali kvantnomehansko, se lahko statistično mehaniko ~~delimo~~deli na [[klasična statistična mehanika\|klasično]] in [[kvantna statistična mehanika\|kvantno statistično mehaniko]]. == Mikroskopska entropija, Boltzmannov faktor in statistična vsota == Vrstica 11: Iz te definicije je moč izpeljati, da je v sistemu, ki je v [[termodinamsko ravnovesje\|termodinamskem ravnovesju]] s [[toplotni rezervoar\|toplotnim rezervoarjem]], [[verjetnost]] za mikroskopsko stanje z [[energija\|energijo]] ''W'' enako: : <math>\exp\left(\frac{-W}{~~k_B~~k_{\rm B} T}\right)</math> Zapisani izraz je znan kot [[Boltzmannov faktor]]. Pri tem je ''k''<sub>B</sub> [[Boltzmannova konstanta]], ''T'' pa [[absolutna temperatura]], ki je posledica dejstva, da je sistem v ravnovesju s toplotnim rezervoarjem. Verjetnosti za posamezna mikrostanja se morajo sešteti v 1 oziroma 100 %, kar pomeni, da ~~moramo~~je treba verjetnosti [[normalizacija\|normalizirati]]. Normalizacijski faktor je [[statistična vsota]] ''Z''. Za [[~~zaprt~~zaprti sistem]] z disktretnimi energijskimi stanji se jo lahko ~~izračunamo~~izračuna kot : <math> Z = \sum_i \exp\left(-\frac{W_i}{~~k_B~~k_{\rm B} T}\right) \!\, . </math> Pri tem je ''W''<sub>i</sub> [[energija]] ''i''-tega stanja, ''k''<sub>B</sub> [[Boltzmannova konstanta]], ''T'' pa [[absolutna temperatura]]. Indeks ''i'' teče po vseh energijskih stanjih. Statistična vsota je merilo za število stanj, ki so dosegljiva sistemu pri dani temperaturi. Glej tudi ''[[~~Izpeljava~~izpeljava statistične vsote]]''. ~~Povzamemo~~Povzame se lahko, da je verjetnost, da ~~najdemo~~se najde sistem pri dani temperaturi ''T'' v mikroskopskem stanju z dano energijo ''W''<sub>i</sub>, enaka: : <math> p_i = \frac{\exp(-W_i / ~~k_B~~k_{\rm B} T)}{Z} \!\, . </math> Ta [[verjetnostna porazdelitev]] je znana kot [[Boltzmannova porazdelitev]]. Vrstica 34: {{fizika-navigacija}} {{fizikalna škrbina}} ~~{{phys-stub}}~~ [[Kategorija:Splošna področja fizike]]

Statistična mehanika: Razlika med redakcijama