Termiti so izvorno [[tropi|tropske]] žuželke in samo dve [[vrsta (biologija)|vrsti]] sta avtohtoni v [[EvropaSlovenija|EvropiSloveniji]]: rumenovrati termit (''Kalotermes flavicollis'') in zemeljski termit (''Reticulitermes lucifugus''). Obe živita tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. V splošnem jih najdemo med 50 stopinjami severne in južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], največ vrst pa najdemo v tropih ter [[Mediteran]]u. Največjo vrstno pestrost, okoli 50-80 vrst na [[hektar]], dosegajo v nižinskih tropskih gozdovih. V [[ekosistem]]u pomembno sodelujejo pri kroženju snovi, tvorbi [[prst (pedologija)|prsti]], njihova gnezda predstavljajo življenjski prostor mnogim [[zajedavstvo|zajedavcem]], [[prisklednik]]om in [[simbiont]]om, oni sami (predvsem krilati osebki) pa pomemben vir hrane za druge živali. Omembe vredna je tudi simbioza z mikrobi, ki naseljujejo zadnji del njihovih prebavil in služijo za razgrajevanje [[celuloza|celuloze]]. V prebavilih termitov živi prava skupnost, ki jo sestavlja okoli 200 vrst [[bakterije|bakterij]] in [[protisti|protistov]] - te z [[encim]]i [[celulaza]]mi razgrajujejo celulozo v enostavnejše sladkorje, stranski produkt česar je [[vodik]].<ref>[http://www.jgi.doe.gov/education/bioenergy/bioenergy_4.html Bioenergy at JGI - Termite Power]. Doe Joint Genome Institute, US Department of Energy, Office of Science. Pridobljeno 5.11.2007. {{ikona en}}</ref> Po novejših spoznanjih pa ima večina vrst tudi lastne celulaze in so sposobni razgrajevati celulozo brez simbiontov.
Nekatere vrste termitov v svojih termitnjakih gojijo [[glive]], z [[micel]]om in s [[spora]]mi katerih se prehranjujejo ter tako tvorijo svojevrstno sožitje z njimi, podobno kot človek in kulturne rastline. Glive iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Termitomyces'' so specializirane na sožitje s termiti - njihove spore lahko vzkalijo šele takrat, ko pridejo skozi prebavilo termita.<ref>Aannen K.D. s sod. (2002). The ''evolution of fungus-growing termites and their mutualistic fungal symbionts''. Proceedings of the National Academy of Sciences '''99'''(23), str. 14887-14892. {{DOI|10.1073/pnas.222313099}} {{ikona en}}</ref>
