Boksit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 52 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q102078 |
m →Predelava: povezava |
||
Vrstica 61:
== Predelava ==
Boksit se koplje večinoma v odprtih kopih, ker je skoraj vedno na površini ali prekrit s tankim slojem jalovine. Približno 95% svetovne proizvodnje boksita se predela v [[aluminijev oksid|glinico]] (aluminijev(III) oksid, Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in nato z [[elektroliza|elektrolizo]] v [[aluminij]]. Boksit se običajno sortira glede na njegov namen v boksit za metalurgijo, abrazive, cement, kemijo in temperaturno obstojne materiale.
Boksitna ruda se v tlačnih posodah segreva v raztopini [[natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]] pri temperaturi 150-200˚C, da se aluminijevi oksidi pretvorijo v vodotopne aluminate (Bayerjev postopek). Iz raztopine se nato s filtriranjem odstranijo netopnih ostanki (rdeče blato), potem pa se raztopina ohladi, da se začne izločati gibsit. Kristalizacijo pospeši cepljenje raztopine s fino granuliranim aluminijevim hidroksidom. Večino gibsita se nato s praženjem pretvori v aluminijev(III) oksid Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>. Aluminij se iz njegovega oksida pridobiva z elektrolizo taline. Oksidu se pred tem doda talilo [[kriolit]], ki zniža njegovo tališče na približno 1000˚C. Postopek elektrolize se po njegovih odkriteljih leta 1886 imenuje Hall-Heroultov postopek.
| |||