Redakcija: 14:36, 2. junij 2014 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji m →‎Zunanje povezave ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:21, 14. april 2015 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.451 urejanj m +slika Novejše urejanje →
Vrstica 5: \| longd = 13 \|longm = 36 \|longs = 11.29 \|longEW = E \|najdisi=Log+pod+Mangartom \|image=Log ~~pod~~Pod ~~Mangartom~~Mangrtom und Rombon 10032015 0593.jpg \|caption=Log Pod Mangartom, v ozadju [[Rombon]] \|prebivalstvo=139 \|nadmorska=643,7 Vrstica 16 ⟶ 17: '''Log pod Mangartom''' (italijansko Bretto di Sotto) je razpotegnjeno obmejno [[naselje]] v [[občina Bovec\|Občini Bovec]] v [[Posočje\|Posoških]] [[Julijske Alpe\|Julijskih Alpah]]. Sestavljajo ga gručasta dela Spodnji in Gorenji Log ter zaselki Loška Koritnica, Možnica in Pustina. Po ledeniško preoblikovani dolini [[Loška Koritnica]] teče reka [[Koritnica]], ki je med Spodnjim Logom in [[Možnico]] izdolbla globoka korita. Na njej sta manjši [[hidroelektrarna\|hidroelektrarni]]: zgornja iz leta [[1928]] do katere so po ceveh speljali [[Mangrtski potok]] in spodnja, pri Možnici, pa iz leta [[1911]], postavljena zaradi [[rudnik]]a v [[Rabelj\|Rablju]]. [[slika:Log pod Mangartom.jpg\|thumb\|left\|Ulica v Logu pod Mangartom]] Hiše so bovškega alpskega tipa, vrhhlevne z visokimi strehami. Številne so danes preurejene v počitniške hiše. Nekoč prometno pomembno naselje, ki je živelo od pripreganja, [[vzdrževanje cest\|vzdrževanja ceste]], pluženja snega ter rudnika svinca in cinka v Rajblu, se vse bolj spreminja v [[turizem\|turistično]]. Tudi v Logu so poskušali z rudarjenjem, vendar je bilo rude premalo. Domačini na skromnih površinah pridelujejo krompir, fižol, repo in korenje, ob hišah je nekaj sadja, sicer pa se ukvarjajo z živinorejo (krave in drobnica). Danes sta opuščeni planini Možnica in Koritniška planina, pasejo še na Mangrtski planini. Glavna hrana domačinov je bila zato skuta, sir, čompova polenta, batuda,... Okoliška pobočja so porasla z gozdom bukve, gabra in smreke. Med obema gručama hiš je 4,5 km dolg predor [[Štoln]], ki so ga izvrtali leta [[1903]] za odvod vode iz [[rudnika]] [[svinec\|svinca]] v Rajblu (Cave del Predil). V njem so med prvo svetovno vojno zgradili tudi električno železnico, s katero so se rudaji prevažali na delo. Do vstopa Slovenije v Schengenski prostor, je bil pred vhodom tudi obmejni mejni prehod in kapelica sv. Barbare. Župnijska [[cerkev sv. Štefana, Log pod Mangartom\|cerkev sv. Štefana]] iz [[18. stoletje\|18. stoletja]] ima bogato okrašeno notranjost. Stropne poslikave so delo [[Ivan Grohar\|Ivana Groharja]]. Vrstica 30 ⟶ 31: V Logu se je rodil gradbenik [[Mihael Štrukelj]] (1851-1922) po katerega načrtu so zgradili veliko dvorano tržaškega kolodvora. Od tod je doma [[Zorko Jelinčič]] (1900-1965), narodni delavec, [[alpinist]] in [[publicist]], Naselje leži na [[potres]]no ogroženem področju, in je bilo močno prizadeto v [[potres v Zgornjem Posočju 1998\|potresu leta 1998]]. V letu [[2000]] je naselje močno prizadel [[Zemeljski plaz v Logu pod Mangartom\|zemeljski plaz]] drobirskega toka ''Stože'', ki je porušil več objektov in popolnoma spremenil okolico. == Viri == Vrstica 39 ⟶ 40: == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki~~-znotrajvrstično\|Log pod Mangartom~~}} * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/8061/ Sanacija plazu Stože (Log pod Mangartom) ]

Log pod Mangartom: Razlika med redakcijama