Katolištvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z '== kjeste majmuni == Kategorija:Rimskokatoliška cerkev Kategorija:Krščanska teologija' |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.212.139 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
||
Vrstica 1:
{{krščanstvo}}
'''Katólištvo''' je ena od treh vej [[krščanstvo|krščanske]] [[vera|vere]].
Pojem katolištvo v širšem smislu obsega [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško Cerkev]] in [[katoliške Cerkve vzhodnega obreda]]. Katolištvo v ožjem smislu pomeni samo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško Cerkev]].
[[rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliško Cerkev]] vodi rimski [[papež]] in je najstarejša in ena izmed najbolj organiziranih verskih skupnosti.
Beseda ''katoliški'' izvira iz grškega pridevnika {{jezik-el2|καθολικός}} [katholikos] in pomeni ''svetoven'' oziroma ''vesoljen''. [[Rimskokatoliška cerkev]] je v zadnjih dveh tisočletjih tudi res postala svetovna cerkev.
Pojem katolicizem ni samo religiozen, ampak ima tudi izrazito [[politika|političen]] prizvok in je povezan s političnim udejstvovanjem rimskokatoliške Cerkve.
''Opomba'': Med katoliške Cerkve nikakor ne spada [[Starokatoliška Cerkev]], ker kljub imenu ''katoliška'' ne priznava vrhovne oblasti papeža. Starokatoliško Cerkev se po navadi uvršča med [[protestantizem|protestantske]] Cerkve.
Tudi vse večje [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve se uradno imenujejo ''katoliške pravoslavne Cerkve'' s čemer želijo poudariti svojo odprtost do vseh ljudi, vendar pa se je v zahodnem svetu uveljavilo enačenje pojma ''katolištvo'' z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško Cerkvijo]].
== Katoliško verovanje ==
[[Rimskokatoliška Cerkev]] priznava vsa verovanja, ki so skupna krščanskim Cerkvam že iz prvih stoletij (glej članek: [[Krščanstvo#Krščansko verovanje|Krščanstvo - Krščansko verovanje]]). Poleg tega pa obstajajo tudi posebna verovanja, ki so značilna za Rimskokatoliško Cerkev:
* Priznavanje [[apostolsko nasledstvo|apostolskega nasledstva]]. Rimskokatoliška Cerkev poudarja, da je Božja milost, ki je prešla z [[Jezus Kristus|Jezusa]] na [[apostol]]e, potem prešla s polaganjem rok pri [[duhovniško posvečenje|duhovniškem posvečenju]] v nepretrgani verigi na današnje rimskokatoliške [[duhovnik]]e in [[škof]]e. Rimski [[papež]] je tako neposredni naslednik [[sveti Peter|svetega Petra]], ki mu je Jezus rekel: »Ti si Peter (Skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 16,18).
* Verovanje, da je [[papež]] najvišja avtoriteta med vsemi kristjani in da je pri odločanju o verskih zadevah [[papeška nezmotljivost|nezmotljiv]].
* Verovanje, da je [[zakrament]]ov sedem, da so nujno potebni za prehajanje Božje milosti med vernike in da lahko večino zakramentov podeljujejo samo duhovniki. Ti zakramenti so:
** [[krst]]
** [[spoved]]
** [[evharistija]]
** [[birma]]
** [[zakon (zakrament)|zakon (poroka)]]
** [[duhovniško posvečenje]]
** [[bolniško maziljenje]]
* Verovanje, da [[Sveti Duh]] ne izhaja samo iz [[Bog Oče|Boga Očeta]], pač pa tudi iz [[Bog Sin|Sina]] (glej tudi: [[nicejsko-carigrajska veroizpoved]] - dodatek Filioque).
* Verovanje, da je v [[evharistija|evharistiji]] zares s telesom in krvjo prisoten [[Jezus Kristus]]. To sicer ni prisotnost v materialnem, pač pa v duhovnem smislu, a gre za resnično prisotnost. Na tem verovanju temelji tudi čaščenje [[Najsvetejše]]ga - posvečene [[hostija|hostije]], ki pomeni pravo Jezusovo navzočnost.
* Verovanje, da je prav častiti [[svetnik]]e in svete podobe, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Verovanje, da so svetniki (ali relikvije ali svete podobe) Bogu enakovredni, je za Rimskokatoliško Cerkev krivoverstvo ([[idolatrija]]).
* Verovanje, da je prav častiti Jezusovo mater [[Devica Marija|Marijo]] in jo klicati na [[Pomočnica kristjanov|pomoč za posredovanje pri Bogu]] (»Marija, prosi za nas Boga...«). Tudi pri tem velja, da Marija nikakor ni enakovredna Bogu, saj je samo človek in nima nobenih božanskih lastnosti. Vseeno pa nekateri rimskokatoliški verniki pretiravajo s poveličevanjem Marije in tako postavljajo pod vprašaj [[Deset Božjih zapovedi|Božjo zapoved]] »Ne imej drugih Bogov.« (To je tudi eden od očitkov drugih kristjanov rimokatoličanom: »Obnašate se, kot da je Marija pomembnejša od Boga.«)
* Verovanje, da je bila samo [[Devica Marija|Marija]] spočeta brez [[izvirni greh|izvirnega greha]] ([[Marijino brezmadežno spočetje]]), vsi ostali ljudje pa ob spočetju prejmejo madež izvirnega greha, ki ga izbriše šele zakrament [[krst]]a.
* Verovanje, da obstajajo različna stanja, ki jih lahko doseže neumrljiva duša po telesni smrt človeka: poleg [[nebesa|nebes]] in [[pekel|pekla]] (ki ju priznava tudi večina drugih kristjanov) rimokatoličani priznavajo še [[vice]]. Po rimokatoliškem verovanju pridejo v nebesa samo tisti, ki so živeli res maksimalno v skladu z Božjo voljo. Navadni ljudje morajo najprej v vice, kjer se očistijo, da bodo lahko pozneje prišli v nebesa. Res hudi grešniki pridejo v pekel. Duše v nebesih uživajo in so blizu Boga; v vicah trpijo, a so blizu Boga; v peklu trpijo in so daleč od Boga (glej tudi: [[predpekel]]).
Ta verovanja veljajo tudi v [[katoliške Cerkve vzhodnega obreda|katoliških Cerkvah vzhodnega obreda]], ki so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] z Rimskokatoliško Cerkvijo.
== Glej tudi ==
* [[Krščanstvo]]
* [[Pravoslavje]]
* [[Protestantizem]]
{{RKC-stub}}
[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]]
| |||