Kraška jama: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
[[Slika: PlaninskaJama.jpg|thumb|right|400px|[[Planinska jama]] ]]
'''Kraška jama''' je naraven izvotljen prostor pod [[Zemlja|zemeljskim]] [[površje]]m, ki nastane v [[Kras|kraškem]] svetu. [[Jama]] nastane kot posledica [[geologija|geoloških]] procesov, [[tektonika|tektonskih]] premikov, delovanja [[voda|vode]] in drugih vplivov na apnenčasto podlago
Kraške jame imajo lahko obliko brezna ali so vodoravne.
Brezna so nastala z širitvijo razpok v kraškem svetu. V Sloveniji poznamo tudi zelo globoka brezna. Brezno Čehi 2 v Kaninskem pogorju je globoko 1373 m.
Vodoravne kraške jame so nastale pod vplivom korozije, oblikovale pa so jih tudi podzemne reke (erozija). Glede na prisotnost podzemne reke ločimo vodne jame in suhe jame. Vodoravne jame lahko segajo v več nadstropij.
Kraške jame kot ekosistemi
Kraške jame so nepopoln ekosistem, saj v ekosistemu ni avtotrofih organizmov - zelenih rastlin.
==Skrito življenje==
Čeprav so kraške jame med najbolj neprimernimi [[okolje|okolji]] za [[razvoj]] [[življenje|življenjskih]] oblik, poznamo kar precejšnje [[število]] [[bitje|bitij]], ki živijo pod [[zemeljsko površje|zemeljskim površjem]]. Najbolj znana med njimi je [[človeška ribica]], ki jo omenja že [[Janez Vajkard Valvazor|Valvasor]]. Za širšo javnost je to edino živo bitje v naših jamah, kar pa še zdaleč ni res. Kakor ugotavlja Slovenec [[Ivan Gams]], najplodovitejši pisec [[knjiga|knjig]] o krasu, v [[Postojnska jama|Postojnsko]]-[[Planinska jama|Planinski]] jami živi kar 168 [[žival]]skih vrst, od katerih 37 skoraj izključno tam. Med njimi so na primer [[slepa postranica|slepo postranico]], [[Jamska mokrica|mokrico]], [[zobati vrbovček|zobatega vrbovčka]], [[jamski trdoživnjak|jamskega trdoživnjaka]], pa tudi razne [[jamski ježki|ježke]], [[jamski polži|polže]] in [[jamski pajek|pajke]].
==Glej tudi==
*[[seznam kraških jam v Sloveniji]]
| |||