Bertrandova domneva: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje preusmeritev
m m/dp/slog
Vrstica 1:
'''Bertrandova domneva''' ali '''Bertrandov [[aksiom|postulat]]''' iz [[teorija števil|teorije števil]], ki jo je leta [[1845 v znanosti|1845]] postavil [[Joseph Louis François Bertrand]] (1822 - 1900), pravi da za vsako [[pozitivno število|pozitivno]] [[celo število]] ''n'' > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno [[praštevilo]] ''p'' med ''n'' in 2''n''-2. Domneva v enakovredni šibkejši, vendar ličnejši obliki pravi, da za vsak ''n'' > 1, obstaja vsaj eno takšno praštevilo ''p'', za katerega velja ''n'' < ''p'' < 2''n''.
 
Domnevo je v celoti dokazal leta 1850 [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] (1821 - 1894). Zato se postulat imenujemoimenuje tudi '''izrek BertrandaBertrand-Čebišova''', oziroma '''izrek Čebišova'''. Čebišov je v svojem dokazu uporabil [[neenakost Čebišova]]. Bertrand je sam preveril svojo domnevo za vsa števila v intervalu [2, 3 · 10<sup>6</sup>].
 
[[Srinivasa Aiyangar Ramanujan]] (1887 - 1920) je leta 1919 dal enostavnejši [[matematični dokaz|dokaz]]&nbsp;[http://www.imsc.res.in/~rao/ramanujan/CamUnivCpapers/Cpaper24/page1.htm], iz katerega izhajajo [[Ramanujanovo praštevilo|Ramanujanova praštevila]]. Ramanujan ni poznal predhodnega dela Čebišova. [[Paul Erdős]] (1913 - 1996) je leta 1932 objavil podoben [[dokaz Bertrandove domneve|zelo enostaven dokaz]], kjer je uporabil funkcijo θ(''x''), določeno kot:
Vrstica 19:
Dokazal je tudi, da zmeraj obstajata vsaj dve praštevili ''p'', da velja ''n'' < ''p'' < 2''n'' za vse ''n'' > 6. Še več, eno izmed njiju je [[kongruenca|kongruentno]] 1 po [[modularna aritmetika|modulu]] 4, drugo pa je kongruentno -1 po modulu 4.
 
[[Praštevilski izrek]] nakazuje, da je za velike ''n'' [[število praštevil]] med ''n'' in 2''n'' približno ''n''/ln ''n''. Tako v splošnem obstaja veliko več praštevil v tem intervalu, kot jih določa Bertrandov postulat. Ti izreki so v primerjavi šibkejši od praštevilskega izreka. Da bi uporabilise uporabil praštevilski izrek za dokaz problemov kot je Bertrandov postulat, bi potrebovalise potrebovala zelo ozkoozka povezavopovezava s členi z napakami v izreku. Oziroma bi moralibilo treba vedeti dokaj natančnotočno kaj »približno« v praštevilskem izreku pomeni. Takšne ocene napak obstajajo, vendar jih je težko dokazati in tudi veljajo le za velike vrednosti ''n''. Na drugi strani je moč Bertrandov postulat podati v lažji obliki in ga tudi lažje dokazati, ter natančnejetočneje navesti kaj se dogaja pri majhnih ''n''. Čebišov je Bertrandovo domnevo dokazal pred praštevilskim izrekom in zaradi tega je njegov izrek pomemben.
 
Podobna še [[nerešeni matematični problemi|nerešena]] [[Legendrova domneva]] pa se sprašuje, ali za vsak ''n'' > 1 vedno obstaja takšno praštevilo ''p'', za katerega velja ''n''<sup>2</sup> < ''p'' < (''n''+1)<sup>2</sup>. Spet se po praštevilskem izreku pričakuje, da na tem intervalu ne bo le eno praštevilo, temveč jih bo več. Vendar v tem primeru ocene napak niso dovolj za dokaz obstoja enega praštevila na tem intervalu.
 
[[Kategorija:Teorija števil]]