Sacagawea: Razlika med redakcijama

'''Sacagawea''' [[{{IPAc-en|s|ə|ˌ|k|ɑː|ɡ|ə|ˈ|w|iː|ə}}]], [[Šošoni|Šošonka]], [[tolmačka]], * [[1788]], [[Lemhi River Valley]], blizu kraja Salmon v zvezni državi Idaho, † [[20. december]] [[1812]], [[Fort Lisa]], danes [[ Severna Dakota]].

Leta 2000 je združbakovnica [[United States Mint]] v njeno čast izdelala kovanec, na katerem je upodobljena s svojim sinom, Jeanom Baptistom Charbonneaujem. Zaradi neobstoja sodobne slike Sacagawaje je na kovancu prikazan obraz moderne Šošonke z imenom [[Randy'L He-dow Teton]].

Zanesljivih podatkov o SacagawejiSacagawea je zelo malo. Rojena je bila kot pripadnica ameriških staroselcev Šošonov med Kenneyjem Creekom and Agencyjem Creekom približno 20 minut stran od mest [[Salmon]] in [[Lemhi County, Idaho|Lemhi County]] v zvezni državi Idaho. Leta 1800, ko je bila stara približno 20 let, je bila ena izmed punc, ki so jih v bitki ugrabili pripadniki skupine [[Hidatsa]]. Boj se je končala s smrtjo nekaj pripadnikov Šošonov, med katermi so bill štirje moški, štriještiri ženske in nekaj fantov. Kot ujetnico so jo odpeljali v nekam blizu današnjega mesta [[Washburn]] v Severni Dakoti.

Sacagaweja je bila noseča s svojim prvim otrokom, ko so leta 1804 člani ekspedicije, imenovani tudi [[Corps of Discovery]], prispeli blizuv bližino vasi skupine Hidasa, da bi tam preživeli zimo.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338232/Lewis-and-Clark-Expedition|title = Lewis and Clark Expedition|date = 2014|accessdate = 22.2.2015|website = |publisher = Encyclopædia Britannica|last = |first = }}</ref> Kapitana [[Meriwether Lewis]] in [[William Clark]] sta zgradila tabor [[Fort Mandan]]. Intervjuvala sta traperje, ki bi bili obenem zmožni voditi in tolmačiti ekspedicijo do reke Missouri v pomladanskem času. Soglasno so se strinjali, da bi kot tolmača vzeli Charbonneauja, ko so odkrili, da Sacagaweja govori šošonski jezik, kar bi jih prišlo prav pri srečanju z Šošonskimišošonskimi plemeni ob izvirih reke [[Missouri]], zato so vzeli še njo.

Do avgusta leta 1805 so marinci našli Šošonskašošonska plemena, s katerimi so se pogajali za konje, da bi lahko prečkali Skalno gorovje. Sacagawejo so uporabili za tolmačko, nakar je ugotovila, da je plemenski poglavar njen brat [[Cameahwait]].

Šošonski poglavar je privolil v menjavo in jim priskrbel vodiče, ki so jih spremljali čez hladno in nerodovitno Skalno gorovje. Ekspedicija je postal tako zahtevna, da so se moral zadovoljiti s prehranjevanjem svečs svečami, narejenih iz loja. Ko so se spustili v bolj mila področjaobmočja na drug strani Skalnega gorovja, jim je Scagaweja priskrbela kuharja, ki jim je pomagal povrniti moči.

Zadnji zapisani dokument, ki je bill pokazatelj Sacagawejinega obstoja, so našli med Clarkovimi originalnimi zapisi, napisanimi med letoma 1825 in 1826, kjer je naštel vse člane ekspedicije.

'''Domnevna smrt'''

Leta 1925 je bil zdravnik dr. [[Charles Eastman]] najet, da bi odkril lokacijo SagawajinihSagawejinih ostankov. Obiskal je veliko indijanskih plemen, da bi starejše člane povprašal, če vedo karkoli o Sacagaweji, nakar je odkril poglavarko Šošojev v [[Wind River rezervat|Wind River rezervatu]], ki naj bi bila lastnica indijanske medalje za mir, ki so jo s seboj prevažali na ekspediciji, del katere je bila tudi sama poglavarka. Vse je kazalo na to, da je bila poglavarka Porivo res Sacagewea, kar je bil tudi Estmanov zaključek. Leta 1963 so na podlagi Estmanovih odkritij Sacagaweji postavili spomenik v [[Fort Washakie|Fort Washakiju]] v rezervatu Wind River v [[Wyoming|Wyomingu]].

Prepričanje, da je Sacagaweja res doživela visoko starost in umrla v Wyomingu je možno zaslediti v biografiji z naslovom “Sacagawea”''Sacagawea'', ki jo je pod vodstvom profesorice in zgodovinarke [[Grace Raymond Hebard]] izdala [[University of Wyoming]]. Njeno življenje je raziskovala kar 30 let. Thomas H. Johnson ji je nasprotoval, čes da ženska pokopana v rezervatu Wyoming Wind River ni SavagawejaSavagawea, saj se je ravnala zgolj po ljudskem izročilu in ni imela dovolj trdnih dokazov.

V svoji knjigi z naslovom [[Sacajawea (novel)|SacajaweaSacagawea]] je leta 1984 [[Anna Lee Waldo]] raziskala zgodbo Sacagawejine vrnitve v Wyoming, 50 let po začetku ekspedicije. Zavedala se je raziskave, ki je predpostavljala, da letnica 1812 sovpada s SacahawejinoSacagawejino smrtjo, a se je kljub temu odločila, da bo raziskovala na podlagi ljudskega izročila.

Dva novelista,romanopisca delujočasta v zgodnjih 20. letih, sta na podlagi uveljavljenje podobe Sacagaweje napisala dve deli. Knjiga [[The Conquest: The True Story of Lewis and Clark]], ki jo je napisala ameriška sufražetka [[Eva Emery Dye]], je bila objavljena leta 1902 v okviru stoletnice ekspedicije Lewis in Clarka. Asociacija [[National American Woman Suffrage Association]] jo je je imenovalo za junakinjo, kar je razvidno tudi iz dnevnikov članic, kjer je možno zaslediti Sacagawejino ime. Nekaj desetletij pozneje, leta 1933, je Grace Hebard požela še večjo slavo s svojim delom z naslovom [[Sacagawea|''Sacagawea'']].

Sacagawea je od od takrat naprej popularna figura zgodovinskih in mladinskih novelknjig vključno z dolgodolgim novelromanom iz leta 1884 z naslovom [[Sacajawea (novel)|''Sacajawea'']], ki jo je napisala [[Anna Lee Waldo]].